Page 150 - Aleš Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Digitalna knjižnica, Dissertationes 7
P. 150
Sledi šolskega razvoja na Slovenskem
val, v centralne šole, ki bi imele širši šolski okoliš in bi prevzemale učence z
vseh manjših šol nižje stopnje obvezne šole, pri tem pa bi bilo treba poskr-
beti za dnevno migracijo učencev ali pa za njihovo oskrbo v internatih. V
višjih razredih osemletne šole bi bili tako vsi otroci deležni enakovrednih
pogojev šolanja, s tem pa tudi enakovrednejše možnosti prestopanja na viš-
je stopnje šolanja brez ločevanja med mestom in vasjo.18 Bitenc je v svojem
predlogu že nakazal shemo bodočih osnovnih in podružničnih šol, idejo,
ki je bila tedaj še zelo redka, saj se je večina razpravljalcev omejevala le na te-
meljno vprašanje enotnosti oziroma enotnosti do katere meje.
Komisija je, potem ko je poprej zbrala že veliko stališč o teh proble-
mih, 17. maja 1955 pripravila delovni sestanek, na katerem sta širša prispev-
ka predstavili Marica Dekleva in Milica Bergant. Deklevova19 je nakazala
spreminjanje pojma enotnosti šole skozi čas in pri različnih mislecih ter po-
udarila, da so v socializmu odpravljeni ekonomski privilegiji, kar naj bi tudi
v razvoju šolstva narekovalo ustvarjanje zunanje in notranje enotnosti. Do-
tlej diferencirano osemletno šolsko obveznost naj bi po njenem mnenju v
prihodnje preoblikovali v enotnost vseh osmih razredov, pri čemer bi sicer
dopuščali »možnost notranje diferenciacije ob fiksiranih jedrnih predme-
tih«. Enotna šola, je zaključila Marica Dekleva, »je socializmu veliko bliž-
ja in mnogo bolj ustrezajoča kot diferencirana, ki kljub socialistični vsebi-
ni nujno nosi v sebi klice družbenih nasprotij«.20
Milica Bergant se je v svojem prispevku bolj osredotočila na pojmova-
nje in zahteve po enotnosti šole pri Slovencih pred prvo svetovno vojno in
po njej. S tem je nakazala, da imajo ideje po enotni šoli v času obveznega
šolstva pri Slovencih že močne korenine in da naj bi o sorodnih idejah, kot
naj bi jih načrtovali za predvideno šolsko reformo, neuspešno sanjarili že
številni svobodomiselno usmerjeni slovenski pedagogi.21
Druga temeljna zadeva, s katero se je ukvarjala Komisija za proučevanje
šolstva — tako kot Komisija za reformo šolstva —, je bilo vprašanje reforme
učiteljskega študija. Svet za prosveto in kulturo LR Slovenije se je že juni-
ja 1954 zavzel, da bi ustanovili v Sloveniji dve pedagoški akademiji, eno v
Ljubljani in drugo v Mariboru. Toda ideja se je kmalu izkazala za proble-
matično, saj ni bilo jasno, kako naj bi ena ob drugi obstajali učiteljišča, Viš-
ja pedagoška šola in pedagoške akademije, torej tri vrste različnih ustanov
18 N. d., 121–122.
19 Marica Dekleva, Pojem enotnosti in enotne šole, v: Zbornik dokumentarnega gradiva o reformi
obvezne šole: 1955–1, Ljubljana 1955.
20 N. d., 39.
21 Milica Bergant, Pojem in pomen enotne šole v zgodovinskem razvoju, v: Zbornik dokumentar-
nega gradiva o reformi obvezne šole: 1955–1, Ljubljana 1955.
val, v centralne šole, ki bi imele širši šolski okoliš in bi prevzemale učence z
vseh manjših šol nižje stopnje obvezne šole, pri tem pa bi bilo treba poskr-
beti za dnevno migracijo učencev ali pa za njihovo oskrbo v internatih. V
višjih razredih osemletne šole bi bili tako vsi otroci deležni enakovrednih
pogojev šolanja, s tem pa tudi enakovrednejše možnosti prestopanja na viš-
je stopnje šolanja brez ločevanja med mestom in vasjo.18 Bitenc je v svojem
predlogu že nakazal shemo bodočih osnovnih in podružničnih šol, idejo,
ki je bila tedaj še zelo redka, saj se je večina razpravljalcev omejevala le na te-
meljno vprašanje enotnosti oziroma enotnosti do katere meje.
Komisija je, potem ko je poprej zbrala že veliko stališč o teh proble-
mih, 17. maja 1955 pripravila delovni sestanek, na katerem sta širša prispev-
ka predstavili Marica Dekleva in Milica Bergant. Deklevova19 je nakazala
spreminjanje pojma enotnosti šole skozi čas in pri različnih mislecih ter po-
udarila, da so v socializmu odpravljeni ekonomski privilegiji, kar naj bi tudi
v razvoju šolstva narekovalo ustvarjanje zunanje in notranje enotnosti. Do-
tlej diferencirano osemletno šolsko obveznost naj bi po njenem mnenju v
prihodnje preoblikovali v enotnost vseh osmih razredov, pri čemer bi sicer
dopuščali »možnost notranje diferenciacije ob fiksiranih jedrnih predme-
tih«. Enotna šola, je zaključila Marica Dekleva, »je socializmu veliko bliž-
ja in mnogo bolj ustrezajoča kot diferencirana, ki kljub socialistični vsebi-
ni nujno nosi v sebi klice družbenih nasprotij«.20
Milica Bergant se je v svojem prispevku bolj osredotočila na pojmova-
nje in zahteve po enotnosti šole pri Slovencih pred prvo svetovno vojno in
po njej. S tem je nakazala, da imajo ideje po enotni šoli v času obveznega
šolstva pri Slovencih že močne korenine in da naj bi o sorodnih idejah, kot
naj bi jih načrtovali za predvideno šolsko reformo, neuspešno sanjarili že
številni svobodomiselno usmerjeni slovenski pedagogi.21
Druga temeljna zadeva, s katero se je ukvarjala Komisija za proučevanje
šolstva — tako kot Komisija za reformo šolstva —, je bilo vprašanje reforme
učiteljskega študija. Svet za prosveto in kulturo LR Slovenije se je že juni-
ja 1954 zavzel, da bi ustanovili v Sloveniji dve pedagoški akademiji, eno v
Ljubljani in drugo v Mariboru. Toda ideja se je kmalu izkazala za proble-
matično, saj ni bilo jasno, kako naj bi ena ob drugi obstajali učiteljišča, Viš-
ja pedagoška šola in pedagoške akademije, torej tri vrste različnih ustanov
18 N. d., 121–122.
19 Marica Dekleva, Pojem enotnosti in enotne šole, v: Zbornik dokumentarnega gradiva o reformi
obvezne šole: 1955–1, Ljubljana 1955.
20 N. d., 39.
21 Milica Bergant, Pojem in pomen enotne šole v zgodovinskem razvoju, v: Zbornik dokumentar-
nega gradiva o reformi obvezne šole: 1955–1, Ljubljana 1955.
