Page 152 - Aleš Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Digitalna knjižnica, Dissertationes 7
P. 152
Sledi šolskega razvoja na Slovenskem
reformi.26 Pri preučevanju problematike strokovnega šolstva je Komisija za
proučevanje šolstva delo usklajevala z drugimi državnimi in gospodarski-
mi subjekti in se z njimi dogovarjala o reformi strokovnega šolstva, sode-
lovala pri izdelavi nomenklature standardnih poklicev in opisov del zanje
na ustreznih šolah.27
Delo in obveznosti, ki si jih je komisija zadala sama ali jih je zanje zadol-
žil Svet za prosveto in kulturo LR Slovenije, so že kmalu presegli normalni
obseg dela priložnostne komisije (ki so navadno ustanovljene ad hoc za re-
šitev enega problema, če ne upoštevamo devize, da ustanoviš komisijo ta-
krat, ko se znajdeš pred problemom, ki se kaže nerešljiv, a imaš vsaj komisi-
jo, da se ubada s to kvadraturo kroga). Svet za prosveto in kulturo je »zača-
snost« komisije, kot je bila omenjena že v sklepih sveta, odpravil 25. okto-
bra 1955, ko je sklenil: »Namesto Komisije za proučevanje šolstva pri Sve-
tu za presveto in kulturo LRS naj se ustanovi samostojen proračunski za-
vod z imenom Zavod za proučevanje šolstva.«28 Zavod je dejansko zaživel
šele maja 1956, ko ga je formalno ustanovil Izvršni svet Ljudske skupščine
LR Slovenije, toda funkcija, naloge in način dela, ki ga je novoustanovlje-
ni zavod prevzel od »začasne« komisije, so bili že dodelani in domišljeni.
Zavod za proučevanje šolstva kot samostojna proračunska ustanova je bil
tako ustanovljen v istem mesecu, maja 1956, ko je bil tudi pristojni sloven-
ski vladni organ dokončno ločen na Svet za kulturo in prosveto in Svet za
šolstvo Ljudske republike Slovenije, Zavod za proučevanje šolstva pa je ob
ločitvi seveda prišel v pristojnost slednjega.
Od ustanovitve komisije za reformo šol splošnega izobraževanja leta
1953 do leta 1956 so bile tako v Jugoslaviji in s tem tudi v Sloveniji usta-
novljene številne komisije in ustanove, ki naj bi se ukvarjale s strokovnimi
šolskimi vprašanji. Nekatere med njimi so bile komisije, zadolžene za iz-
delavo zgolj enega konkretnega elaborata ali zakonskega osnutka, druge so
bile zametki stalnih, še danes delujočih ustanov, vsem pa je bilo skupno, da
so bile njihove naloge ob ustanovitvi tesno povezane z načrtovanjem šol-
ske reforme. Rezultati njihovega skupnega dela so bili že kmalu vidni v za-
metkih šolske reforme, ki se je od svojih predhodnic razlikovala po tem, da
so zakonske predloge spremljali številni elaborati, analize, eksperimental-
ni preizkusi in statistične tabele, ki so dokazovali upravičenost ali neupra-
vičenost posameznih idej in pobud.
26 Objave Sveta za prosveto in kulturo LRS VI, št. 2 (20. 3. 1955), 3.
27 O delu komisije za proučevanje šolstva, Prosvetni delavec VI, št. 14 (23. 9. 1954), 1.
28 Objave Sveta za prosveto in kulturo LRS, VI, št. 5–6 (20. 11. 1955), 1.
reformi.26 Pri preučevanju problematike strokovnega šolstva je Komisija za
proučevanje šolstva delo usklajevala z drugimi državnimi in gospodarski-
mi subjekti in se z njimi dogovarjala o reformi strokovnega šolstva, sode-
lovala pri izdelavi nomenklature standardnih poklicev in opisov del zanje
na ustreznih šolah.27
Delo in obveznosti, ki si jih je komisija zadala sama ali jih je zanje zadol-
žil Svet za prosveto in kulturo LR Slovenije, so že kmalu presegli normalni
obseg dela priložnostne komisije (ki so navadno ustanovljene ad hoc za re-
šitev enega problema, če ne upoštevamo devize, da ustanoviš komisijo ta-
krat, ko se znajdeš pred problemom, ki se kaže nerešljiv, a imaš vsaj komisi-
jo, da se ubada s to kvadraturo kroga). Svet za prosveto in kulturo je »zača-
snost« komisije, kot je bila omenjena že v sklepih sveta, odpravil 25. okto-
bra 1955, ko je sklenil: »Namesto Komisije za proučevanje šolstva pri Sve-
tu za presveto in kulturo LRS naj se ustanovi samostojen proračunski za-
vod z imenom Zavod za proučevanje šolstva.«28 Zavod je dejansko zaživel
šele maja 1956, ko ga je formalno ustanovil Izvršni svet Ljudske skupščine
LR Slovenije, toda funkcija, naloge in način dela, ki ga je novoustanovlje-
ni zavod prevzel od »začasne« komisije, so bili že dodelani in domišljeni.
Zavod za proučevanje šolstva kot samostojna proračunska ustanova je bil
tako ustanovljen v istem mesecu, maja 1956, ko je bil tudi pristojni sloven-
ski vladni organ dokončno ločen na Svet za kulturo in prosveto in Svet za
šolstvo Ljudske republike Slovenije, Zavod za proučevanje šolstva pa je ob
ločitvi seveda prišel v pristojnost slednjega.
Od ustanovitve komisije za reformo šol splošnega izobraževanja leta
1953 do leta 1956 so bile tako v Jugoslaviji in s tem tudi v Sloveniji usta-
novljene številne komisije in ustanove, ki naj bi se ukvarjale s strokovnimi
šolskimi vprašanji. Nekatere med njimi so bile komisije, zadolžene za iz-
delavo zgolj enega konkretnega elaborata ali zakonskega osnutka, druge so
bile zametki stalnih, še danes delujočih ustanov, vsem pa je bilo skupno, da
so bile njihove naloge ob ustanovitvi tesno povezane z načrtovanjem šol-
ske reforme. Rezultati njihovega skupnega dela so bili že kmalu vidni v za-
metkih šolske reforme, ki se je od svojih predhodnic razlikovala po tem, da
so zakonske predloge spremljali številni elaborati, analize, eksperimental-
ni preizkusi in statistične tabele, ki so dokazovali upravičenost ali neupra-
vičenost posameznih idej in pobud.
26 Objave Sveta za prosveto in kulturo LRS VI, št. 2 (20. 3. 1955), 3.
27 O delu komisije za proučevanje šolstva, Prosvetni delavec VI, št. 14 (23. 9. 1954), 1.
28 Objave Sveta za prosveto in kulturo LRS, VI, št. 5–6 (20. 11. 1955), 1.
