Page 147 - Aleš Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Digitalna knjižnica, Dissertationes 7
P. 147
Komisija za proučevanje šolstva — predhodnica Zavoda za šolstvo
elaborate in predloge za izboljšanje šolstva, kajti inštitut ne bi mogel »slu-
žiti svojim nalogam, če bi iz njega ustvarili le aparat za golo statistiko.«10
Namesto inštituta je jeseni istega leta zadihala ad hoc komisija, Komi-
sija za proučevanje šolstva. O njej so na seji Sveta za prosveto in kulturo LR
Slovenije prvič razpravljali 1. oktobra 1954 in vanjo imenovali »dr. I. Še-
gulovo, prof. B. Stupana, inšp. M. Vrtačnika in inšp. E. Serpana«,11 po-
zneje pa je bilo imenovanih še več članov komisije in njenih zunanjih sode-
lavcev.12 Komisijo je vodil Bogomir Stupan, posamezni člani pa so pokri-
vali ožja strokovna področja. Potrebo po obstoju posebnega telesa, ki bi se
ukvarjalo s šolsko problematiko, so utemeljili takole: »Doslej nismo imeli
v LR Sloveniji telesa, ki bi študijsko proučevalo vprašanja izobrazbe, vzgo-
je naše mladine in organizacije šolstva. Zlasti naše delo na področju orga-
nizacije šolstva je bilo premalo načrtno in ni zadosti slonelo na znanstve-
nih izsledkih. Po svoji organizacijski strani pa tudi po vsebini je bilo in je še
danes preveč zakoreninjeno v preteklosti. Vsem nam je jasno, da so na šol-
skem področju že dolgo potrebne temeljitejše spremembe. Te pa bomo mo-
gli uresničiti le ob poglobljenem študijskem proučevanju.«13
Na oktobrskem zasedanju leta 1954 je Svet za prosveto in kulturo potr-
dil tudi »Začasni pravilnik komisije za proučevanje šolstva«; začasni zato,
ker so bile še mnoge stvari nedorečene in ker je bilo že v obrazložitvi poja-
snjeno, da gre le za začasni organ, za predhodnika bodočega inštituta za šol-
stvo. Komisija, za njo pa naj bi to prevzel inštitut, je bila zadolžena za zbiranje
podatkov o stanju šolstva, vodenju pedagoške evidence, za teoretično-znan-
stvene raziskave na področju šolstva, za proučevanje ustreznosti šolskega sis-
tema, za pripravo gradiv za potrebe reforme šolstva, dajala pa naj bi tudi po-
bude za vpeljavo novih učnih in vzgojnih metod, za ustanavljanje poskusnih
šol in oddelkov, za organizacijo in usmerjanje pri sestavljanju predmetnikov
in učnih načrtov, kot zadnja točka med nalogami komisije pa so bile navede-
ne »organizacijske priprave, potrebne za ustanovitev Inštituta za proučeva-
nje šolstva«. Komisija je imela predsednika ter stalne in občasne člane, prvo-
tna shema pa je predvidevala (za začetek) dvanajst delovnih mest.14
Prve mesece se je komisija borila s klasičnimi težavami novorojenih in-
stitucij, ki so na svet privekale v času silnega optimizma glede hitrega reše-
10 Josip Kotnik, Inštitut za proučevanje šolstva, Prosvetni delavec V, št. 13–14 (30. 9. 1954), 2.
11 Objave Sveta za prosveto in kulturo LRS V, št. 7 (15. 10. 1954), 36.
12 Objave Sveta za prosveto in kulturo LRS VI, št. 2 (20. 3. 1955), 8; Prosvetni delavec V, št. 18–
19 (2. 12. 1954), 1.
13 Nekaj besed o Komisiji za proučevanje šolstva, 3.
14 Začasni pravilnik Komisije za proučevanje šolstva, 2.
elaborate in predloge za izboljšanje šolstva, kajti inštitut ne bi mogel »slu-
žiti svojim nalogam, če bi iz njega ustvarili le aparat za golo statistiko.«10
Namesto inštituta je jeseni istega leta zadihala ad hoc komisija, Komi-
sija za proučevanje šolstva. O njej so na seji Sveta za prosveto in kulturo LR
Slovenije prvič razpravljali 1. oktobra 1954 in vanjo imenovali »dr. I. Še-
gulovo, prof. B. Stupana, inšp. M. Vrtačnika in inšp. E. Serpana«,11 po-
zneje pa je bilo imenovanih še več članov komisije in njenih zunanjih sode-
lavcev.12 Komisijo je vodil Bogomir Stupan, posamezni člani pa so pokri-
vali ožja strokovna področja. Potrebo po obstoju posebnega telesa, ki bi se
ukvarjalo s šolsko problematiko, so utemeljili takole: »Doslej nismo imeli
v LR Sloveniji telesa, ki bi študijsko proučevalo vprašanja izobrazbe, vzgo-
je naše mladine in organizacije šolstva. Zlasti naše delo na področju orga-
nizacije šolstva je bilo premalo načrtno in ni zadosti slonelo na znanstve-
nih izsledkih. Po svoji organizacijski strani pa tudi po vsebini je bilo in je še
danes preveč zakoreninjeno v preteklosti. Vsem nam je jasno, da so na šol-
skem področju že dolgo potrebne temeljitejše spremembe. Te pa bomo mo-
gli uresničiti le ob poglobljenem študijskem proučevanju.«13
Na oktobrskem zasedanju leta 1954 je Svet za prosveto in kulturo potr-
dil tudi »Začasni pravilnik komisije za proučevanje šolstva«; začasni zato,
ker so bile še mnoge stvari nedorečene in ker je bilo že v obrazložitvi poja-
snjeno, da gre le za začasni organ, za predhodnika bodočega inštituta za šol-
stvo. Komisija, za njo pa naj bi to prevzel inštitut, je bila zadolžena za zbiranje
podatkov o stanju šolstva, vodenju pedagoške evidence, za teoretično-znan-
stvene raziskave na področju šolstva, za proučevanje ustreznosti šolskega sis-
tema, za pripravo gradiv za potrebe reforme šolstva, dajala pa naj bi tudi po-
bude za vpeljavo novih učnih in vzgojnih metod, za ustanavljanje poskusnih
šol in oddelkov, za organizacijo in usmerjanje pri sestavljanju predmetnikov
in učnih načrtov, kot zadnja točka med nalogami komisije pa so bile navede-
ne »organizacijske priprave, potrebne za ustanovitev Inštituta za proučeva-
nje šolstva«. Komisija je imela predsednika ter stalne in občasne člane, prvo-
tna shema pa je predvidevala (za začetek) dvanajst delovnih mest.14
Prve mesece se je komisija borila s klasičnimi težavami novorojenih in-
stitucij, ki so na svet privekale v času silnega optimizma glede hitrega reše-
10 Josip Kotnik, Inštitut za proučevanje šolstva, Prosvetni delavec V, št. 13–14 (30. 9. 1954), 2.
11 Objave Sveta za prosveto in kulturo LRS V, št. 7 (15. 10. 1954), 36.
12 Objave Sveta za prosveto in kulturo LRS VI, št. 2 (20. 3. 1955), 8; Prosvetni delavec V, št. 18–
19 (2. 12. 1954), 1.
13 Nekaj besed o Komisiji za proučevanje šolstva, 3.
14 Začasni pravilnik Komisije za proučevanje šolstva, 2.
