Page 139 - Aleš Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Digitalna knjižnica, Dissertationes 7
P. 139
Tudi učence tepejo, kajne?
tra. Skupine ali komisije centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije
so tako v letu 1953 obiskale in se ubadale s političnimi težavami in nepra-
vilnostmi v okrajih Črnomelj, Radovljica, Tolmin, Šoštanj in še nekateri-
mi, med njimi tudi z okrajem Krško, kamor sta šla politično situacijo spo-
znavat predsednik slovenske vlade Boris Kraigher in predsednica komisije
za proučitev razmer na boštanjski šoli Ada Krivic. Lokalna politična vod-
stva so izgubljala status nedotakljivosti in za najbolj očitne nepravilnosti so
morali po novem odgovarjati tudi lokalni veljaki.
Boštanjska afera je prišla obširneje na dnevni red lokalnega političnega
aktiva šele tedaj, ko so jih obiskali iz nadrejenih forumov. To je bilo že po
volitvah leta 1953, na katerih je veliko komunističnih kandidatov v okra-
ju Krško pogorelo, zaradi nepravilnosti pa so pristojni razmišljali celo o
razveljavitvi volitev v posameznih volilnih okrajih. Boris Kraigher in Ada
Krivic sta se kot gosta udeležila seje okrajnega komiteja Zveze komunistov
Slovenije Krško, ki je bila 8. decembra 1953. Slišala sta lahko, da je bilo ve-
liko vodilnih ljudi vpletenih v kriminalna dejanja, da falsificiranje izjav ali
podpisov za dosego političnega cilja ni bilo nekaj neobičajnega, in da bi bila
pri posameznih občinah razveljavitev volitev povsem smiseln ukrep, upo-
števajoč napake, storjene v predvolilnem času. Sekretar okrajnega komite-
ja Lojze Mlakar je v seriji občin, kjer komunisti skrbijo predvsem za to, da
branijo svoj položaj, omenil tudi Boštanj, »kjer je organizacija ZK vloži-
la tožbo proti članku Smolinskega. Po daljši razpravi o tem, da je nesmisel-
no in nepravilno, je bilo samo 6 komunistov za to, da se tožba umakne, a
13 proti. Šele po nekaj tednih smo uspeli, da so komunisti, pred par dne-
vi, tožbo umaknili.«63
Medtem ko so člani okrajnega komiteja v diskusiji analizirali in kriti-
zirali lokalne volitve v občinah, kjer so bili rezultati za komuniste več kot
zaskrbljujoči (Krško, Kostanjevica, Blanca, Bučka ...), je Kraigher v kriti-
ko vpletel tudi Boštanj in opozoril, da so tožbo poleg komunistične vložile
tudi boštanjske organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva in Zve-
ze borcev: »V boštanjski zadevi ukrepi, ki so bili podvzeti, sploh ne odgo-
varjajo, temveč so politično situacijo le poslabšali. Premestitev Papeževe na
boljši položaj je zelo smešna.« Ob tem je dodal, da njihov največji sovra-
žnik ni kler, ki so ga izpostavljali lokalni veljaki, temveč birokratizem, ki
ga je označil takole: »Birokratizem je prepuščanje dela ozkemu krogu lju-
di«, torej brez iskanja podpore pri širšem krogu ljudi.64 Pritrdil mu je Loj-
63 ARS, AS 1589/III, šk. 1555, Zapisnik XI. redne seje Okrajnega komiteja ZKS Krško (8. 12.
1953), 4.
64 N. d., 7.
tra. Skupine ali komisije centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije
so tako v letu 1953 obiskale in se ubadale s političnimi težavami in nepra-
vilnostmi v okrajih Črnomelj, Radovljica, Tolmin, Šoštanj in še nekateri-
mi, med njimi tudi z okrajem Krško, kamor sta šla politično situacijo spo-
znavat predsednik slovenske vlade Boris Kraigher in predsednica komisije
za proučitev razmer na boštanjski šoli Ada Krivic. Lokalna politična vod-
stva so izgubljala status nedotakljivosti in za najbolj očitne nepravilnosti so
morali po novem odgovarjati tudi lokalni veljaki.
Boštanjska afera je prišla obširneje na dnevni red lokalnega političnega
aktiva šele tedaj, ko so jih obiskali iz nadrejenih forumov. To je bilo že po
volitvah leta 1953, na katerih je veliko komunističnih kandidatov v okra-
ju Krško pogorelo, zaradi nepravilnosti pa so pristojni razmišljali celo o
razveljavitvi volitev v posameznih volilnih okrajih. Boris Kraigher in Ada
Krivic sta se kot gosta udeležila seje okrajnega komiteja Zveze komunistov
Slovenije Krško, ki je bila 8. decembra 1953. Slišala sta lahko, da je bilo ve-
liko vodilnih ljudi vpletenih v kriminalna dejanja, da falsificiranje izjav ali
podpisov za dosego političnega cilja ni bilo nekaj neobičajnega, in da bi bila
pri posameznih občinah razveljavitev volitev povsem smiseln ukrep, upo-
števajoč napake, storjene v predvolilnem času. Sekretar okrajnega komite-
ja Lojze Mlakar je v seriji občin, kjer komunisti skrbijo predvsem za to, da
branijo svoj položaj, omenil tudi Boštanj, »kjer je organizacija ZK vloži-
la tožbo proti članku Smolinskega. Po daljši razpravi o tem, da je nesmisel-
no in nepravilno, je bilo samo 6 komunistov za to, da se tožba umakne, a
13 proti. Šele po nekaj tednih smo uspeli, da so komunisti, pred par dne-
vi, tožbo umaknili.«63
Medtem ko so člani okrajnega komiteja v diskusiji analizirali in kriti-
zirali lokalne volitve v občinah, kjer so bili rezultati za komuniste več kot
zaskrbljujoči (Krško, Kostanjevica, Blanca, Bučka ...), je Kraigher v kriti-
ko vpletel tudi Boštanj in opozoril, da so tožbo poleg komunistične vložile
tudi boštanjske organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva in Zve-
ze borcev: »V boštanjski zadevi ukrepi, ki so bili podvzeti, sploh ne odgo-
varjajo, temveč so politično situacijo le poslabšali. Premestitev Papeževe na
boljši položaj je zelo smešna.« Ob tem je dodal, da njihov največji sovra-
žnik ni kler, ki so ga izpostavljali lokalni veljaki, temveč birokratizem, ki
ga je označil takole: »Birokratizem je prepuščanje dela ozkemu krogu lju-
di«, torej brez iskanja podpore pri širšem krogu ljudi.64 Pritrdil mu je Loj-
63 ARS, AS 1589/III, šk. 1555, Zapisnik XI. redne seje Okrajnega komiteja ZKS Krško (8. 12.
1953), 4.
64 N. d., 7.
