Page 136 - Aleš Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Digitalna knjižnica, Dissertationes 7
P. 136
Sledi šolskega razvoja na Slovenskem
last in praksa slovenskega naprednega učiteljstva«. V tretji točki je Svet za
prosveto in kulturo vnovič opozoril, da vzgojnih vprašanj ne smejo obrav-
navati ločeno ali pa jih prepuščati zgolj šolskemu delu, temveč morajo pri
vzgoji sodelovati šola, družina ter društva in množične organizacije. V če-
trti točki je svet neposredno okrcal še medije, ki naj bi sicer precej poroča-
li o šolskih vprašanjih, a naj bi pisali precej po svoje: »Nepravilno pa je, da
je ‚Slovenski poročevalec‘ pri obravnavanju nekaterih konkretnih prime-
rov uvedel senzacionalen način pisanja, podkrepljen s karikaturami, ne-
primernimi in senzacionalnimi naslovi itd., med tem ko ni objavljal neka-
terih člankov, ki obravnavajo pereča vprašanja s tega področja. ‚Slovenski
poročevalec‘ je v svoji številki z dne 25. 4. 1953 tudi neupravičeno objavil
del materiala komisije Sveta, ki ga je ta obravnavala na svoji seji dne 24. t.m.
ter ta neupravičeno objavljeni material imenoval sklepe te komisije. Podob-
no se je tudi ‚Prosvetni delavec‘ v razpravi poslužil delno nenačelnega na-
čina obravnave.«55
Po potrditvi stališč komisije za proučitev razmer na boštanjski šoli je
začela boštanjska afera izgubljati pozornost medijev. Slovenski poročeva-
lec in Prosvetni delavec sta izjavo Sveta za prosveto in kulturo LR Slovenije
zgolj navedli v celoti, nista pa je komentirali; morda je pri tem tudi kritika
o enostranskem in nenačelnem poročanju opravila svoje.
Boštanjska afera v očeh vodilnih političnih struktur
Boštanjska afera je potekala v času, ko je začela jugoslovanska in z njo
tudi slovenska oblast premišljevati, da je že prišel čas za korenito šolsko re-
formo, ki naj bi v temeljih preuredila ustroj šolstva.56 Načrtovalcem šolske
politike sicer še ni bilo jasno, kakšen naj bi bil ta v bodoče, so pa hoteli šol-
sko shemo preoblikovati v konsenzu z večino prosvetnega kadra. Zato je
bilo treba pozornost iz nekaterih vročih šolskih tem, kot sta bili boštanjska
afera in slab socialni položaj učiteljstva, preusmeriti na vprašanja, kakšno
šolstvo bi bilo najbolj ustrezno domači stvarnosti in kako poiskati izhod iz
aktualnih šolskih problemov.
Tudi v tem bi lahko iskali vzroke, zakaj in kako je afera, ki je razburka-
la dobršen del slovenske prosvetne stroke in širše javnosti, tako na hitro za-
pustila prizorišče. Od seje Sveta za prosveto in kulturo LR Slovenije, na ka-
teri so potrdili poročilo komisije za proučitev razmer na boštanjski šoli, so
55 Slovenski poročevalec XIV, št. 105 (6. 5. 1953), 4, Ugotovitve Sveta za prosveto in kulturo LRS
o uporabljanju telesnih kazni na osnovni šoli v Boštanju; Prosvetni delavec IV, št. 10 (20. 5. 1953),
1, Poročilo Sveta za prosveto in kulturo o seji dne 29. IV. 1953.
56 Več o tej problematiki glej:A. Gabrič, Šolska reforma 1953–1963.
last in praksa slovenskega naprednega učiteljstva«. V tretji točki je Svet za
prosveto in kulturo vnovič opozoril, da vzgojnih vprašanj ne smejo obrav-
navati ločeno ali pa jih prepuščati zgolj šolskemu delu, temveč morajo pri
vzgoji sodelovati šola, družina ter društva in množične organizacije. V če-
trti točki je svet neposredno okrcal še medije, ki naj bi sicer precej poroča-
li o šolskih vprašanjih, a naj bi pisali precej po svoje: »Nepravilno pa je, da
je ‚Slovenski poročevalec‘ pri obravnavanju nekaterih konkretnih prime-
rov uvedel senzacionalen način pisanja, podkrepljen s karikaturami, ne-
primernimi in senzacionalnimi naslovi itd., med tem ko ni objavljal neka-
terih člankov, ki obravnavajo pereča vprašanja s tega področja. ‚Slovenski
poročevalec‘ je v svoji številki z dne 25. 4. 1953 tudi neupravičeno objavil
del materiala komisije Sveta, ki ga je ta obravnavala na svoji seji dne 24. t.m.
ter ta neupravičeno objavljeni material imenoval sklepe te komisije. Podob-
no se je tudi ‚Prosvetni delavec‘ v razpravi poslužil delno nenačelnega na-
čina obravnave.«55
Po potrditvi stališč komisije za proučitev razmer na boštanjski šoli je
začela boštanjska afera izgubljati pozornost medijev. Slovenski poročeva-
lec in Prosvetni delavec sta izjavo Sveta za prosveto in kulturo LR Slovenije
zgolj navedli v celoti, nista pa je komentirali; morda je pri tem tudi kritika
o enostranskem in nenačelnem poročanju opravila svoje.
Boštanjska afera v očeh vodilnih političnih struktur
Boštanjska afera je potekala v času, ko je začela jugoslovanska in z njo
tudi slovenska oblast premišljevati, da je že prišel čas za korenito šolsko re-
formo, ki naj bi v temeljih preuredila ustroj šolstva.56 Načrtovalcem šolske
politike sicer še ni bilo jasno, kakšen naj bi bil ta v bodoče, so pa hoteli šol-
sko shemo preoblikovati v konsenzu z večino prosvetnega kadra. Zato je
bilo treba pozornost iz nekaterih vročih šolskih tem, kot sta bili boštanjska
afera in slab socialni položaj učiteljstva, preusmeriti na vprašanja, kakšno
šolstvo bi bilo najbolj ustrezno domači stvarnosti in kako poiskati izhod iz
aktualnih šolskih problemov.
Tudi v tem bi lahko iskali vzroke, zakaj in kako je afera, ki je razburka-
la dobršen del slovenske prosvetne stroke in širše javnosti, tako na hitro za-
pustila prizorišče. Od seje Sveta za prosveto in kulturo LR Slovenije, na ka-
teri so potrdili poročilo komisije za proučitev razmer na boštanjski šoli, so
55 Slovenski poročevalec XIV, št. 105 (6. 5. 1953), 4, Ugotovitve Sveta za prosveto in kulturo LRS
o uporabljanju telesnih kazni na osnovni šoli v Boštanju; Prosvetni delavec IV, št. 10 (20. 5. 1953),
1, Poročilo Sveta za prosveto in kulturo o seji dne 29. IV. 1953.
56 Več o tej problematiki glej:A. Gabrič, Šolska reforma 1953–1963.
