Page 131 - Aleš Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Digitalna knjižnica, Dissertationes 7
P. 131
Tudi učence tepejo, kajne?
njakove o obisku v Boštanju decembra 1951 itd. Komisija je na pogovor po-
klicala tudi Smolinskega, Drenovca, nekatere vodilne iz okraja Krško, med
temi predsednico okrajnega Sveta za prosveto in kulturo Roziko Bohinc in
člana okrajnega komiteja Zveze komunistov Karla Štruklja, in slovenskega
javnega tožilca. Po pogovorih se je nameravala odpraviti še na teren v Bo-
štanj, a so člani menili, da so na štirih sestankih obdelali toliko gradiva in
slišali toliko prič, da so lahko utemeljeno prišli do nekaterih zaključkov.44
Predstavili so jih na odprti seji 24. aprila 1953, o kateri je naslednjega
dne poročal tudi Slovenski poročevalec. O delu in načelih, iz katerih so iz-
hajali, je poročala predsednica komisije Ada Krivic. Uvodoma se je opre-
delila proti uporabi telesne kazni in za sodelovanje javnosti pri vzgojnih in
šolskih vprašanjih. O članku Smolinskega so člani komisije menili, da teži
k senzacionalnosti, da pa so njegove osnovne ugotovitve o uporabi telesne
kazni v šoli v Boštanju točne. Diskutanti so v razpravi omenili, da Boštanj
ni osamljen primer uporabe telesne kazni, da pa so prosvetni delavci po-
nekod članek v Slovenskem poročevalcu nepravilno razumeli kot frontal-
ni napad nanje. Rozika Bohinc je opozorila, da boštanjski primer ni nov,
da se vleče že nekaj časa in da krivdo delno nosijo tudi šolski inšpektorji, ki
ocenjujejo le strokovno delo, na vzgojne komponente pa pozabljajo. Rodi-
teljski sestanki naj bi bili preveč šablonski, prosvetni kader pa ni uspel pri-
tegniti staršev k večjemu sodelovanju pri vzgoji otrok, je menila Bohinče-
va. Obrambo prosvetnih delavcev, ki so kritiko boštanjskih pedagogov poj-
movali kot napad na celotno učiteljstvo, so razpravljalci ocenili kot ceho-
vsko zapiranje pred zunanjim svetom. Svoj del odgovornosti pa bodo mo-
rali prevzeti tudi inšpektorji, ki so spremljali dogajanje na boštanjski šoli,
a niso storili dovolj, da bi prosvetni delavci opustili prepovedane (ne)vzgoj-
ne metode dela z otroci.45
Franček Drenovec, ki je spremljal sejo, je po njej odgovorne vprašal, če
so predvideli tudi kazni za grešnike. Izvedel je, da naj bi na naslednji seji
Sveta za prosveto in kulturo LR Slovenije skupaj s poročilom o delu komi-
sije predlagali tudi, »da se Stane Mihelič razreši poslov inšpektorja Sveta
za prosveto in kulturo LRS«, od pristojnih iz okraj Krško pa, »da bo tudi
tamkajšnji svet enako ukrepal proti šolskemu upravitelju J. Mazaju, učite-
ljici J. Papeževi in ostalim«.46
44 A SŠM, fasc. 66, nenaslovljen dokument (Poročilo Komisije za proučitev razmer na boštanj-
ski šoli, Ljubljana, 28. 4. 1953), 1.
45 N. d., 1–2; Slovenski poročevalec XIV, št. 97 (25. 4. 1953), 4, Pouk iz Boštanja, Sklepi komisije
Sveta za prosveto in kulturo LRS o boštanjski šoli.
46 Slovenski poročevalec XIV, št. 97 (25. 4. 1953), 4, Pouk iz Boštanja, Sklepi komisije Sveta za
prosveto in kulturo LRS o boštanjski šoli.
njakove o obisku v Boštanju decembra 1951 itd. Komisija je na pogovor po-
klicala tudi Smolinskega, Drenovca, nekatere vodilne iz okraja Krško, med
temi predsednico okrajnega Sveta za prosveto in kulturo Roziko Bohinc in
člana okrajnega komiteja Zveze komunistov Karla Štruklja, in slovenskega
javnega tožilca. Po pogovorih se je nameravala odpraviti še na teren v Bo-
štanj, a so člani menili, da so na štirih sestankih obdelali toliko gradiva in
slišali toliko prič, da so lahko utemeljeno prišli do nekaterih zaključkov.44
Predstavili so jih na odprti seji 24. aprila 1953, o kateri je naslednjega
dne poročal tudi Slovenski poročevalec. O delu in načelih, iz katerih so iz-
hajali, je poročala predsednica komisije Ada Krivic. Uvodoma se je opre-
delila proti uporabi telesne kazni in za sodelovanje javnosti pri vzgojnih in
šolskih vprašanjih. O članku Smolinskega so člani komisije menili, da teži
k senzacionalnosti, da pa so njegove osnovne ugotovitve o uporabi telesne
kazni v šoli v Boštanju točne. Diskutanti so v razpravi omenili, da Boštanj
ni osamljen primer uporabe telesne kazni, da pa so prosvetni delavci po-
nekod članek v Slovenskem poročevalcu nepravilno razumeli kot frontal-
ni napad nanje. Rozika Bohinc je opozorila, da boštanjski primer ni nov,
da se vleče že nekaj časa in da krivdo delno nosijo tudi šolski inšpektorji, ki
ocenjujejo le strokovno delo, na vzgojne komponente pa pozabljajo. Rodi-
teljski sestanki naj bi bili preveč šablonski, prosvetni kader pa ni uspel pri-
tegniti staršev k večjemu sodelovanju pri vzgoji otrok, je menila Bohinče-
va. Obrambo prosvetnih delavcev, ki so kritiko boštanjskih pedagogov poj-
movali kot napad na celotno učiteljstvo, so razpravljalci ocenili kot ceho-
vsko zapiranje pred zunanjim svetom. Svoj del odgovornosti pa bodo mo-
rali prevzeti tudi inšpektorji, ki so spremljali dogajanje na boštanjski šoli,
a niso storili dovolj, da bi prosvetni delavci opustili prepovedane (ne)vzgoj-
ne metode dela z otroci.45
Franček Drenovec, ki je spremljal sejo, je po njej odgovorne vprašal, če
so predvideli tudi kazni za grešnike. Izvedel je, da naj bi na naslednji seji
Sveta za prosveto in kulturo LR Slovenije skupaj s poročilom o delu komi-
sije predlagali tudi, »da se Stane Mihelič razreši poslov inšpektorja Sveta
za prosveto in kulturo LRS«, od pristojnih iz okraj Krško pa, »da bo tudi
tamkajšnji svet enako ukrepal proti šolskemu upravitelju J. Mazaju, učite-
ljici J. Papeževi in ostalim«.46
44 A SŠM, fasc. 66, nenaslovljen dokument (Poročilo Komisije za proučitev razmer na boštanj-
ski šoli, Ljubljana, 28. 4. 1953), 1.
45 N. d., 1–2; Slovenski poročevalec XIV, št. 97 (25. 4. 1953), 4, Pouk iz Boštanja, Sklepi komisije
Sveta za prosveto in kulturo LRS o boštanjski šoli.
46 Slovenski poročevalec XIV, št. 97 (25. 4. 1953), 4, Pouk iz Boštanja, Sklepi komisije Sveta za
prosveto in kulturo LRS o boštanjski šoli.
