Page 130 - Aleš Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Digitalna knjižnica, Dissertationes 7
P. 130
Sledi šolskega razvoja na Slovenskem
nalne napihnjenosti vprašali, ali je članek verodostojen in pravičen.« Zorn
je napisal, da je članek Smolinskega dober vzgojni opomin edinole v tem,
da je odprl razpravo o telesni kazni, ki je številni še niso odklonili kot pov-
sem nesprejemljivega vzgojnega sredstva. Za objavo zapisnika pa so se odlo-
čili zato, ker »hočemo s tem informirati vsaj prosvetne delavce tudi o dru-
gi strani«. Nato je okrcal kolege iz Slovenskega poročevalca, ki so za razli-
ko od drugih časopisov, ko so pisali o šolski problematiki, iskali le eksce-
sne situacije: »Papež Josipina, Veber Leopold, Mihelič iz Notranjih Goric,
prof. Bunc, Oskar Peče, vse to je samo nekaj najbolj vidnih primerov, ki so
krivično prizadeli posameznike.« Pri vsem tem je bilo uredništvo najbolj
razširjenega slovenskega časopisa z največjim vplivom na javno mnenje, je
poudaril Zorn, izrazito enostransko: »Čeprav so se pri vseh teh primerih
oglasili ne samo prizadeti, marveč so jih zaščitili tudi njihovi poklicni to-
variši in tudi vsi razsodni ljudje, ki dobro poznajo in objektivno presoja-
jo razmere, ni doslej pri teh najbolj značilnih, krivično opisanih primerih,
nikdar uspelo, da bi Slovenski poročevalec pustil do besede tudi nasprotno
mnenje.« Zorn je nedvoumno obsodil uporabo telesne kazni, a je ob tem
dodal, da kritike tovrstnega senzacionalističnega pisanja ne gre ocenjevati
kot cehovsko obrambo in zapiranje pred svetom.42
Poseg oblastnih struktur v dogajanje
Stvari so ušle z vajeti, problema ni bila sposobna rešiti niti lokalna
oblast pa tudi javna kritika je delovala bolj razdvajajoče kot pa v smeri iska-
nja izhoda iz težav. Zato je v dogajanje posegla tudi osrednja šolska oblast.
Po ustavni reformi iz leta 1953 je postal osrednji državni organ za sloven-
sko šolsko politiko Svet za prosveto in kulturo LR Slovenije, ki ga je kot
predsednik vodil dr. Anton Melik. Na prvi seji se je sestal 10. aprila 1953
in med drugim ustanovil tudi posebno komisijo »za preiskavo boštanjske
zadeve«43 Za predsednico komisije je bila imenovana Ada Krivic, od čla-
nov sveta pa je bil vanjo imenovan še Jože Zakonšek. Zunanja člana ko-
misije sta bila urednik Prosvetnega delavca in urednik kulturno-prosvetne
rubrike Radia Ljubljana Jože Zorn ter član centralnega komiteja Ljudske
mladine Slovenije Stane Markič. Komisija je zbrala vse dosegljivo gradi-
vo, obe obravnavi pred vojaškim sodiščem, izjave Smolinskega in njegovih
prič, neobjavljene odgovore Papeževe, Mazaja in prosvetnih delavcev v Kr-
škem, objavljene časopisne prispevke na to temo, izjavi Miheliča in Veder-
42 Prosvetni delavec IV (1953), št. 8 (20. 4. 1953), 2, J. Z.: Za pravičnost, vzgojo in resnico.
43 Prosvetni delavec IV (1953), št. 8 (20. 4. 1953), 3, Prva seja novega sveta za prosveto in kultu-
ro LRS.
nalne napihnjenosti vprašali, ali je članek verodostojen in pravičen.« Zorn
je napisal, da je članek Smolinskega dober vzgojni opomin edinole v tem,
da je odprl razpravo o telesni kazni, ki je številni še niso odklonili kot pov-
sem nesprejemljivega vzgojnega sredstva. Za objavo zapisnika pa so se odlo-
čili zato, ker »hočemo s tem informirati vsaj prosvetne delavce tudi o dru-
gi strani«. Nato je okrcal kolege iz Slovenskega poročevalca, ki so za razli-
ko od drugih časopisov, ko so pisali o šolski problematiki, iskali le eksce-
sne situacije: »Papež Josipina, Veber Leopold, Mihelič iz Notranjih Goric,
prof. Bunc, Oskar Peče, vse to je samo nekaj najbolj vidnih primerov, ki so
krivično prizadeli posameznike.« Pri vsem tem je bilo uredništvo najbolj
razširjenega slovenskega časopisa z največjim vplivom na javno mnenje, je
poudaril Zorn, izrazito enostransko: »Čeprav so se pri vseh teh primerih
oglasili ne samo prizadeti, marveč so jih zaščitili tudi njihovi poklicni to-
variši in tudi vsi razsodni ljudje, ki dobro poznajo in objektivno presoja-
jo razmere, ni doslej pri teh najbolj značilnih, krivično opisanih primerih,
nikdar uspelo, da bi Slovenski poročevalec pustil do besede tudi nasprotno
mnenje.« Zorn je nedvoumno obsodil uporabo telesne kazni, a je ob tem
dodal, da kritike tovrstnega senzacionalističnega pisanja ne gre ocenjevati
kot cehovsko obrambo in zapiranje pred svetom.42
Poseg oblastnih struktur v dogajanje
Stvari so ušle z vajeti, problema ni bila sposobna rešiti niti lokalna
oblast pa tudi javna kritika je delovala bolj razdvajajoče kot pa v smeri iska-
nja izhoda iz težav. Zato je v dogajanje posegla tudi osrednja šolska oblast.
Po ustavni reformi iz leta 1953 je postal osrednji državni organ za sloven-
sko šolsko politiko Svet za prosveto in kulturo LR Slovenije, ki ga je kot
predsednik vodil dr. Anton Melik. Na prvi seji se je sestal 10. aprila 1953
in med drugim ustanovil tudi posebno komisijo »za preiskavo boštanjske
zadeve«43 Za predsednico komisije je bila imenovana Ada Krivic, od čla-
nov sveta pa je bil vanjo imenovan še Jože Zakonšek. Zunanja člana ko-
misije sta bila urednik Prosvetnega delavca in urednik kulturno-prosvetne
rubrike Radia Ljubljana Jože Zorn ter član centralnega komiteja Ljudske
mladine Slovenije Stane Markič. Komisija je zbrala vse dosegljivo gradi-
vo, obe obravnavi pred vojaškim sodiščem, izjave Smolinskega in njegovih
prič, neobjavljene odgovore Papeževe, Mazaja in prosvetnih delavcev v Kr-
škem, objavljene časopisne prispevke na to temo, izjavi Miheliča in Veder-
42 Prosvetni delavec IV (1953), št. 8 (20. 4. 1953), 2, J. Z.: Za pravičnost, vzgojo in resnico.
43 Prosvetni delavec IV (1953), št. 8 (20. 4. 1953), 3, Prva seja novega sveta za prosveto in kultu-
ro LRS.
