Page 122 - Aleš Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Digitalna knjižnica, Dissertationes 7
P. 122
Sledi šolskega razvoja na Slovenskem
Franček Drenovec je izzval drugačno polemiko, kot je bila dotedanja.
V zapisniku s sestanka (ki sem ga uspel najti med zbiranjem gradiva) ni ce-
lotnih izjav Papeževe in Mazaja, ki so bile kasneje corpus delicti proti bo-
štanjskim pedagogom, zaradi vloge, ki so jih imele v nadaljnjem razvoju
boštanjske afere, pa je prav, da jih v celoti navedemo. Izjave se smiselno uje-
majo s tistim, kar sta po (skrajšanem) zapisniku na sestanku izrekla Pape-
ževa in Mazaj. V pregledanem gradivu tudi ne najdemo negacije oziroma
oporekanja izjavam, tako da jih lahko štejemo za precej verodostojne. Izjavi
bi bili lahko vzeti iz obširnejšega zapisnika, ki verjetno ni ohranjen, ali pa
si jih je podrobneje zabeležil kdo od udeležencev sestanka.
Papeževa naj bi torej na sestanku (po verodostojnem viru) izjavila: »Ne
bom trdila, da nisem nikoli nobenega kaznovala, toda to samo mimogre-
de, kar ne smatram za mučenje otrok in tudi starši to zahtevajo. Sem udarila
kakega učenca, toda nikdar brez potrebe in namerno.« V nadaljevanju pa:
»Letos mi ni bilo treba nikogar kaznovati, ker so tisti pokvarjeni tipi osta-
li v prvem razredu, saj se tudi učiti niso hoteli in sem jih upravičeno pusti-
la.« Mazajeve besede pa so v razširjeni obliki zapisane takole: »Res pa je, da
sem tu pa tam prijel koga za ‚sladke‘, to je razumljivo, ko moram reči enkrat,
dvakrat, trikrat, pa ne ubogajo. 44 otrok je v IV. razredu, od katerih so ne-
kateri pokvarjeni. Treba jih je kaznovati, da se bodo vsaj ostali nekaj nauči-
li. /.../ Pripominjam, da sem od mnogih staršev dobil naročilo, naj otroke v
šoli trdo držim. Če bi vsi dajali take izjave kot Smolinsky, bi nam bil vzet ves
ugled in bi čez par let morali učitelji mirno stati, ko bi nas otroci pretepali.«27
Potrditev besed pravzaprav najdemo tudi v (skrajšanem) ohranjenem za-
pisniku sestanka, saj je v njem tudi Drenovčev komentar izjav, ki jih v zapi-
sniku ne najdemo v tako dobesednem zapisu. Drenovec je zgroženo komenti-
ral: »Za mene je ta ugotovitev, da so otroci pokvarjeni in moralno ogroženi,
in ko sem slišal tiste karakteristike otrok, je to na mene vplivalo fatalno. /.../
Če je skratka stanje med otroci tako, da se starši za vzgojo otrok ne zanima-
jo, bom zapisal, da vaše politične organizacije niso zrele, da rešijo en tak pro-
blem in kako naj bodo vaše organizacije kos ostalim političnim nalogam.«28
Tudi tajnik Združenja učiteljev Slovenije Oskar Peče in urednik Pro-
svetnega delavca Jože Šorn sta premotila dotedanjo enoglasnost in sicer
bolj med vrsticami in manj odločno kot Drenovec opomnila Boštanjča-
ne, da pri njih stvari niso povsem urejene in da se to odraža tudi v šolskem
27 A SŠM, fasc. 66, nenaslovljen dokument (Poročilo Komisije za proučitev razmer na boštanjski
šoli, Ljubljana, 28. 4. 1953), 5–6.
28 A SŠM, fasc. 66, Zapisnik masovnega sestanka v Boštanju dne 8. aprila 1953 v zvezi članka v
Slovenskem poročevalcu, ki ga je napisal Mile Smolinsky, 12.
Franček Drenovec je izzval drugačno polemiko, kot je bila dotedanja.
V zapisniku s sestanka (ki sem ga uspel najti med zbiranjem gradiva) ni ce-
lotnih izjav Papeževe in Mazaja, ki so bile kasneje corpus delicti proti bo-
štanjskim pedagogom, zaradi vloge, ki so jih imele v nadaljnjem razvoju
boštanjske afere, pa je prav, da jih v celoti navedemo. Izjave se smiselno uje-
majo s tistim, kar sta po (skrajšanem) zapisniku na sestanku izrekla Pape-
ževa in Mazaj. V pregledanem gradivu tudi ne najdemo negacije oziroma
oporekanja izjavam, tako da jih lahko štejemo za precej verodostojne. Izjavi
bi bili lahko vzeti iz obširnejšega zapisnika, ki verjetno ni ohranjen, ali pa
si jih je podrobneje zabeležil kdo od udeležencev sestanka.
Papeževa naj bi torej na sestanku (po verodostojnem viru) izjavila: »Ne
bom trdila, da nisem nikoli nobenega kaznovala, toda to samo mimogre-
de, kar ne smatram za mučenje otrok in tudi starši to zahtevajo. Sem udarila
kakega učenca, toda nikdar brez potrebe in namerno.« V nadaljevanju pa:
»Letos mi ni bilo treba nikogar kaznovati, ker so tisti pokvarjeni tipi osta-
li v prvem razredu, saj se tudi učiti niso hoteli in sem jih upravičeno pusti-
la.« Mazajeve besede pa so v razširjeni obliki zapisane takole: »Res pa je, da
sem tu pa tam prijel koga za ‚sladke‘, to je razumljivo, ko moram reči enkrat,
dvakrat, trikrat, pa ne ubogajo. 44 otrok je v IV. razredu, od katerih so ne-
kateri pokvarjeni. Treba jih je kaznovati, da se bodo vsaj ostali nekaj nauči-
li. /.../ Pripominjam, da sem od mnogih staršev dobil naročilo, naj otroke v
šoli trdo držim. Če bi vsi dajali take izjave kot Smolinsky, bi nam bil vzet ves
ugled in bi čez par let morali učitelji mirno stati, ko bi nas otroci pretepali.«27
Potrditev besed pravzaprav najdemo tudi v (skrajšanem) ohranjenem za-
pisniku sestanka, saj je v njem tudi Drenovčev komentar izjav, ki jih v zapi-
sniku ne najdemo v tako dobesednem zapisu. Drenovec je zgroženo komenti-
ral: »Za mene je ta ugotovitev, da so otroci pokvarjeni in moralno ogroženi,
in ko sem slišal tiste karakteristike otrok, je to na mene vplivalo fatalno. /.../
Če je skratka stanje med otroci tako, da se starši za vzgojo otrok ne zanima-
jo, bom zapisal, da vaše politične organizacije niso zrele, da rešijo en tak pro-
blem in kako naj bodo vaše organizacije kos ostalim političnim nalogam.«28
Tudi tajnik Združenja učiteljev Slovenije Oskar Peče in urednik Pro-
svetnega delavca Jože Šorn sta premotila dotedanjo enoglasnost in sicer
bolj med vrsticami in manj odločno kot Drenovec opomnila Boštanjča-
ne, da pri njih stvari niso povsem urejene in da se to odraža tudi v šolskem
27 A SŠM, fasc. 66, nenaslovljen dokument (Poročilo Komisije za proučitev razmer na boštanjski
šoli, Ljubljana, 28. 4. 1953), 5–6.
28 A SŠM, fasc. 66, Zapisnik masovnega sestanka v Boštanju dne 8. aprila 1953 v zvezi članka v
Slovenskem poročevalcu, ki ga je napisal Mile Smolinsky, 12.
