Page 118 - Aleš Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Digitalna knjižnica, Dissertationes 7
P. 118
Sledi šolskega razvoja na Slovenskem
slal tožilcu Jožetu Pavličiču na Javno tožilstvo LR Slovenije pismo s svoji-
mi ugotovitvami in prepisi izjav. Smolinsky je tožilcu sporočil: »Po mojem
mišljenju gre pri vsem tem za izredno grobe kršitve zakonitosti in za kršitve
principa, da sme tudi državni uslužbenec napisati članek, kadar opazi v ži-
vljenju stvari, ki so naši socialistični stvarnosti tuje in škodljive. Predvsem
pa mislim, da je potrebno zaščititi prizadete otroke in njihove starše pred
samovoljo in surovostjo ljudi, ki so po svojem poklicu in po svoji službeni
dolžnosti poklicani, da bi delali prav nasprotno od tega, kar v resnici dela-
jo. Zato menim, je nujno, da se za vso stvar pozanimate tudi vi kot ustano-
va za zaščito zakonitosti in zakonitih pravic naših državljanov ter da pod-
vzamete vse, kar je potrebno, da se v Boštanju kaj takega ne bo več dogajalo.
Kot informativni material vam pošiljam svoj članek in prepise 19 (de-
vetnajstih) izjav prizadetih staršev in otrok, oziroma mene samega kot pri-
če za nekatere stvari, ki sem jih videl na lastne oči. Obenem pa vas obve-
ščam, da sem prepise omenjenih izjav in svoj članek poslal tudi Vrhovnemu
sodišču v Beograd, ki ima sedaj v rokah sodbo proti tovarišu Malovrhu, in
sicer kot pripomoček za boljše razumevanje stvari in pravilno ter pravično
razsojanje v tej zadevi.«18
»Četrta veja oblasti«, novinarstvo, je z objavo pisma Smolinskega iz-
zvalo še sodno vejo oblasti, naj aktivneje poseže v dogajanje in prekine ne-
vzdržen položaj v Boštanju. Dosežek Slovenskega poročevalca je bil, da so
govorice, ki so bile prej omejene na Boštanj in okoliš, presegle meje doline
šentflorjanske. Kaj kmalu pa je v dogajanje posegla še izvšilna veja oblasti,
kajti pristojni se ob polemiki niso mogli preprosto obrniti stran.
Javna polemika o »vojni z otroki« oziroma
Slovenski poročevalec versus Prosvetni delavec
Otroci v Boštanju so priložnost izkoristili, se očitno bolj sprostili in v
objavi prispevka v Slovenskem poročevalcu našli vsaj del zadoščenja za pre-
trpljeno. Učiteljici so se maščevali tako, da so izrezke časopisnega članka
nosili v šolo, jih kazali drugim ljudem in lepili na šolsko tablo ter učitelji-
co tako javno žigosali.19
Javljati so se začeli še dodatni potencialni informatorji o boštanjski za-
devi oziroma o ljudeh, povezanih z njo. Slovenskemu poročevalcu se je npr.
javil Feliks Jug iz Iga pri Ljubljani, ki je učil v šoli v Dobovi pred Vučajn-
kom. Jug je zapisal, da je Smolinsky vreden občudovanja, »ker si je upal ob-
18 Slovenski poročevalec XIV, št. 82 (7. 4. 1953), 4, Epilog k članku »Vojna z otroki ali srednji vek
v Boštanju«. Prepisi izjav prič in Smolinskega so tudi v: A SŠM, fasc. 66, mapa: Boštanjska afera.
19 Slovenski poročevalec XIV, št. 84 (9. 4. 1953), 4, Marija Slapar, Ali otroci res ne smejo vedeti.
slal tožilcu Jožetu Pavličiču na Javno tožilstvo LR Slovenije pismo s svoji-
mi ugotovitvami in prepisi izjav. Smolinsky je tožilcu sporočil: »Po mojem
mišljenju gre pri vsem tem za izredno grobe kršitve zakonitosti in za kršitve
principa, da sme tudi državni uslužbenec napisati članek, kadar opazi v ži-
vljenju stvari, ki so naši socialistični stvarnosti tuje in škodljive. Predvsem
pa mislim, da je potrebno zaščititi prizadete otroke in njihove starše pred
samovoljo in surovostjo ljudi, ki so po svojem poklicu in po svoji službeni
dolžnosti poklicani, da bi delali prav nasprotno od tega, kar v resnici dela-
jo. Zato menim, je nujno, da se za vso stvar pozanimate tudi vi kot ustano-
va za zaščito zakonitosti in zakonitih pravic naših državljanov ter da pod-
vzamete vse, kar je potrebno, da se v Boštanju kaj takega ne bo več dogajalo.
Kot informativni material vam pošiljam svoj članek in prepise 19 (de-
vetnajstih) izjav prizadetih staršev in otrok, oziroma mene samega kot pri-
če za nekatere stvari, ki sem jih videl na lastne oči. Obenem pa vas obve-
ščam, da sem prepise omenjenih izjav in svoj članek poslal tudi Vrhovnemu
sodišču v Beograd, ki ima sedaj v rokah sodbo proti tovarišu Malovrhu, in
sicer kot pripomoček za boljše razumevanje stvari in pravilno ter pravično
razsojanje v tej zadevi.«18
»Četrta veja oblasti«, novinarstvo, je z objavo pisma Smolinskega iz-
zvalo še sodno vejo oblasti, naj aktivneje poseže v dogajanje in prekine ne-
vzdržen položaj v Boštanju. Dosežek Slovenskega poročevalca je bil, da so
govorice, ki so bile prej omejene na Boštanj in okoliš, presegle meje doline
šentflorjanske. Kaj kmalu pa je v dogajanje posegla še izvšilna veja oblasti,
kajti pristojni se ob polemiki niso mogli preprosto obrniti stran.
Javna polemika o »vojni z otroki« oziroma
Slovenski poročevalec versus Prosvetni delavec
Otroci v Boštanju so priložnost izkoristili, se očitno bolj sprostili in v
objavi prispevka v Slovenskem poročevalcu našli vsaj del zadoščenja za pre-
trpljeno. Učiteljici so se maščevali tako, da so izrezke časopisnega članka
nosili v šolo, jih kazali drugim ljudem in lepili na šolsko tablo ter učitelji-
co tako javno žigosali.19
Javljati so se začeli še dodatni potencialni informatorji o boštanjski za-
devi oziroma o ljudeh, povezanih z njo. Slovenskemu poročevalcu se je npr.
javil Feliks Jug iz Iga pri Ljubljani, ki je učil v šoli v Dobovi pred Vučajn-
kom. Jug je zapisal, da je Smolinsky vreden občudovanja, »ker si je upal ob-
18 Slovenski poročevalec XIV, št. 82 (7. 4. 1953), 4, Epilog k članku »Vojna z otroki ali srednji vek
v Boštanju«. Prepisi izjav prič in Smolinskega so tudi v: A SŠM, fasc. 66, mapa: Boštanjska afera.
19 Slovenski poročevalec XIV, št. 84 (9. 4. 1953), 4, Marija Slapar, Ali otroci res ne smejo vedeti.
