Page 119 - Aleš Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Digitalna knjižnica, Dissertationes 7
P. 119
Tudi učence tepejo, kajne?
javiti članek /.../ in tako dregniti v sršenovo gnezdo«. Potrdil je, da imajo
odgovorni za početje na boštanjski šoli politično zaledje v lokalnih obla-
stnih organih: »Treba je namreč vedeti, da so v Krškem smatrali Papeževo
in Vučajnka za odlična pedagoga-vzornika in sta bila celo nagrajena, Vu-
čajnk sam pa je v mesecu maju 1951, torej v eri, ko je ‚Srednji vek v Bošta-
nju‘ cvetel, celo odlikovan.« Namignil je, kje bi se še dale dobiti priče, ki bi
potrjevale zapis novinarja Slovenskega poročevalca: »Če bi si tovariš od S.
P. vzel čas in se o Vučajnku malo pozanimal v Dobovi, pa bi izvedel od ne-
pristranih ljudi o Vučajnku še marsikaj ‚zglednega‘.«20
Toda prve dni so bili kljub vsemu bolj glasni zagovorniki boštanjskih
pedagogov. Vodstva političnih organizacij v Boštanju so za 8. april 1953
popoldne sklicala javni sestanek, ki se je začel ob šesti uri popoldne in tra-
jal do ene po polnoči, po ocenah pa naj bi se ga udeležilo več kot 200 (po
verjetno pretiranih pa tudi do 350) ljudi. Sestanek je otvoril Stanko Li-
par, sekretar Zveze komunistov in predsednik Zveze borcev Boštanj, ki je
ugotovil, da na sestanku ni nekaterih vabljenih, med njimi Smolinskega
in nekaterih njegovih kronskih prič. Sekretar Zveze borcev Ciril Medved
je užaljeno ugotavljal, da je Smolinsky vas opisal kot gnezdo »bele garde«
/a tega izraza in poante v članku Smolinskega ne najdemo, op. A. G./, če-
prav so v vasi izgnanci in sodelavci Osvobodilne fronte in partizani. Zato
so tudi sklicali ta sestanek, da bi dokazali, »kje je reakcija«, a se ga priza-
deti, ki naj bi po Medvedovem mnenju »rovarili proti množičnim orga-
nizacijam« v Boštanju, niso udeležili. Namestnik predsednika občinske-
ga ljudskega odbora Leopold Škerget je nato kot bistvena problema, o ka-
terih naj bi razpravljali, omenil: »1.) Pisec članka napada, da je pri nas sis-
tem dveh taborov. Pri nas ni nikakih dveh političnih taborov, pač pa le del
ljudi /.../, ki se ne udejstvujejo nikjer, dočim so stalno proti ljudski oblasti.
2.) Na izjave Žveglič Amalije, da je vdova po padlem borcu, to je padlem
partizanu. Mi pa dobro vemo in imamo za to dokaze, da je vdova po ubi-
tem ‚belogardistu‘.«21
Slednji izjavi je sledil buren aplavz, pa tudi sicer je bilo vzdušje na sestan-
ku dokaj enostransko in navijaško usmerjeno v zagovor nekonfliktne situa-
cije v Boštanju in na boštanjski šoli, saj naj bi enotnost kvarili bolj ali manj
tisti »nasprotniki ljudske oblasti« in »neverodostojne osebe«, ki so bile
20 Slovenski poročevalec XIV, št. 83 (8. 4. 1953), 4, F. Jug, Odmev na članek »Srednji vek v Bo-
štanju«.
21 A SŠM, fasc. 66, Zapisnik masovnega sestanka v Boštanju dne 8. aprila 1953 v zvezi članka v
Slovenskem poročevalcu, ki ga je napisal Mile Smolinsky, 1–2. Od tega tipkopisa zapisnika ma-
lenkostno odstopa zapisnik, objavljen v: Prosvetni delavec IV, št. 8 (20. 4. 1953), 2–3, Iz zapisni-
ka množičnega sestanka v Boštanju dne 8. aprila 1953.
javiti članek /.../ in tako dregniti v sršenovo gnezdo«. Potrdil je, da imajo
odgovorni za početje na boštanjski šoli politično zaledje v lokalnih obla-
stnih organih: »Treba je namreč vedeti, da so v Krškem smatrali Papeževo
in Vučajnka za odlična pedagoga-vzornika in sta bila celo nagrajena, Vu-
čajnk sam pa je v mesecu maju 1951, torej v eri, ko je ‚Srednji vek v Bošta-
nju‘ cvetel, celo odlikovan.« Namignil je, kje bi se še dale dobiti priče, ki bi
potrjevale zapis novinarja Slovenskega poročevalca: »Če bi si tovariš od S.
P. vzel čas in se o Vučajnku malo pozanimal v Dobovi, pa bi izvedel od ne-
pristranih ljudi o Vučajnku še marsikaj ‚zglednega‘.«20
Toda prve dni so bili kljub vsemu bolj glasni zagovorniki boštanjskih
pedagogov. Vodstva političnih organizacij v Boštanju so za 8. april 1953
popoldne sklicala javni sestanek, ki se je začel ob šesti uri popoldne in tra-
jal do ene po polnoči, po ocenah pa naj bi se ga udeležilo več kot 200 (po
verjetno pretiranih pa tudi do 350) ljudi. Sestanek je otvoril Stanko Li-
par, sekretar Zveze komunistov in predsednik Zveze borcev Boštanj, ki je
ugotovil, da na sestanku ni nekaterih vabljenih, med njimi Smolinskega
in nekaterih njegovih kronskih prič. Sekretar Zveze borcev Ciril Medved
je užaljeno ugotavljal, da je Smolinsky vas opisal kot gnezdo »bele garde«
/a tega izraza in poante v članku Smolinskega ne najdemo, op. A. G./, če-
prav so v vasi izgnanci in sodelavci Osvobodilne fronte in partizani. Zato
so tudi sklicali ta sestanek, da bi dokazali, »kje je reakcija«, a se ga priza-
deti, ki naj bi po Medvedovem mnenju »rovarili proti množičnim orga-
nizacijam« v Boštanju, niso udeležili. Namestnik predsednika občinske-
ga ljudskega odbora Leopold Škerget je nato kot bistvena problema, o ka-
terih naj bi razpravljali, omenil: »1.) Pisec članka napada, da je pri nas sis-
tem dveh taborov. Pri nas ni nikakih dveh političnih taborov, pač pa le del
ljudi /.../, ki se ne udejstvujejo nikjer, dočim so stalno proti ljudski oblasti.
2.) Na izjave Žveglič Amalije, da je vdova po padlem borcu, to je padlem
partizanu. Mi pa dobro vemo in imamo za to dokaze, da je vdova po ubi-
tem ‚belogardistu‘.«21
Slednji izjavi je sledil buren aplavz, pa tudi sicer je bilo vzdušje na sestan-
ku dokaj enostransko in navijaško usmerjeno v zagovor nekonfliktne situa-
cije v Boštanju in na boštanjski šoli, saj naj bi enotnost kvarili bolj ali manj
tisti »nasprotniki ljudske oblasti« in »neverodostojne osebe«, ki so bile
20 Slovenski poročevalec XIV, št. 83 (8. 4. 1953), 4, F. Jug, Odmev na članek »Srednji vek v Bo-
štanju«.
21 A SŠM, fasc. 66, Zapisnik masovnega sestanka v Boštanju dne 8. aprila 1953 v zvezi članka v
Slovenskem poročevalcu, ki ga je napisal Mile Smolinsky, 1–2. Od tega tipkopisa zapisnika ma-
lenkostno odstopa zapisnik, objavljen v: Prosvetni delavec IV, št. 8 (20. 4. 1953), 2–3, Iz zapisni-
ka množičnega sestanka v Boštanju dne 8. aprila 1953.
