Page 108 - Aleš Gabrič, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, Digitalna knjižnica, Dissertationes 7
P. 108
Sledi šolskega razvoja na Slovenskem
porabljen tudi za uvoz najnovejših učnih pripomočkov. Poleg občinskih
skladov za šolstvo, iz katerih so se pokrivala zahteve osnovnega in srednje-
ga šolstva, je veliko breme nosil še republiški sklad za šolstvo. Iz tega so se
financirale visokošolske ustanove, posebne šole in v dogovoru z lokalnimi
oblastmi tudi manjšinske šole in delavske ter ljudske univerze.26
Pridobitve in pomanjkljivosti šolske reforme
Vse te spremembe, ki so pomenile močno zarezo v šolstvu v Sloveni-
ji, so po pripravah od leta 1953 dalje nastajale v obdobju petih let med le-
toma 1958 in 1962 (le pri osnovnih šolah je pomembnejše spremembe pri-
neslo že šolsko leto 1957/58). Že samo ta podatek nam pove, da se je pro-
svetna oblast zelo resno in intenzivno lotila dela na preobrazbi slovenske-
ga šolstva. Poudariti je treba, da je orisana reorganizacija največja, najbolj
temeljita in najbolj celovita šolska reforma, ki smo jo v preteklosti dožive-
li Slovenci. Zajela je vse stopnje šolstva, od osnovne prek srednje do viso-
ke in podiplomskega študija ter poleg tega prinesla še bistvene spremembe
v organizaciji manjšinskega šolstva, izvenšolskega izobraževanja in financi-
ranja šolstva. Osnova je bila sicer realizacija načrtov, ki jih je komunistična
oblast nakazala že takoj po prevzemu oblasti, toda tokrat so bile stvari pri-
pravljene na bistveno višji strokovni in politični ravni kot spremembe v pr-
vih povojnih letih. Smernice so temeljile na strokovnih analizah, sistema-
tičnosti in sočasni obravnavi vseh stopenj šolanja. Mnenje strokovnjakov je
pridobilo na veljavi, a je bilo vseeno podrejeno ideologiji vladajoče stranke.
Šolska reforma je prinesla tako dobre kot slabe rezultate. Pozitivni so
bili predvsem organizacijske narave, saj je bil izdelan prožen šolski sistem,
ki je v veliki meri odpravil stare težave pri prepisih na šole višje stopnje. Z
novim načinom financiranja pa so se precej izboljšali pogoji za delo v pro-
svetnih ustanovah.
Negativne posledice so se najbolj pokazale pri oblikovanju novih uč-
nih vsebin, saj je šolstvo dobilo izrazito enostransko ideološko usmeritev,
ki je bila do šolske reforme še najmanj zaznavna na splošno izobraževal-
nih šolah, na gimnazijah in na univerzi. Enako negativno lahko označi-
mo še zgolj navidezno, administrativno izenačevanje nivoja istostopenj-
skih šol (najbolj razvidno pri gimnazijah in srednjih strokovnih šolah), saj
zakonskim določbam niso sledili še podzakonski akti, ki bi za manj zahtev-
ne šole dejansko pomenili korak naprej.
26 ARS, AS 250, f. 37, 26/545-61.
porabljen tudi za uvoz najnovejših učnih pripomočkov. Poleg občinskih
skladov za šolstvo, iz katerih so se pokrivala zahteve osnovnega in srednje-
ga šolstva, je veliko breme nosil še republiški sklad za šolstvo. Iz tega so se
financirale visokošolske ustanove, posebne šole in v dogovoru z lokalnimi
oblastmi tudi manjšinske šole in delavske ter ljudske univerze.26
Pridobitve in pomanjkljivosti šolske reforme
Vse te spremembe, ki so pomenile močno zarezo v šolstvu v Sloveni-
ji, so po pripravah od leta 1953 dalje nastajale v obdobju petih let med le-
toma 1958 in 1962 (le pri osnovnih šolah je pomembnejše spremembe pri-
neslo že šolsko leto 1957/58). Že samo ta podatek nam pove, da se je pro-
svetna oblast zelo resno in intenzivno lotila dela na preobrazbi slovenske-
ga šolstva. Poudariti je treba, da je orisana reorganizacija največja, najbolj
temeljita in najbolj celovita šolska reforma, ki smo jo v preteklosti dožive-
li Slovenci. Zajela je vse stopnje šolstva, od osnovne prek srednje do viso-
ke in podiplomskega študija ter poleg tega prinesla še bistvene spremembe
v organizaciji manjšinskega šolstva, izvenšolskega izobraževanja in financi-
ranja šolstva. Osnova je bila sicer realizacija načrtov, ki jih je komunistična
oblast nakazala že takoj po prevzemu oblasti, toda tokrat so bile stvari pri-
pravljene na bistveno višji strokovni in politični ravni kot spremembe v pr-
vih povojnih letih. Smernice so temeljile na strokovnih analizah, sistema-
tičnosti in sočasni obravnavi vseh stopenj šolanja. Mnenje strokovnjakov je
pridobilo na veljavi, a je bilo vseeno podrejeno ideologiji vladajoče stranke.
Šolska reforma je prinesla tako dobre kot slabe rezultate. Pozitivni so
bili predvsem organizacijske narave, saj je bil izdelan prožen šolski sistem,
ki je v veliki meri odpravil stare težave pri prepisih na šole višje stopnje. Z
novim načinom financiranja pa so se precej izboljšali pogoji za delo v pro-
svetnih ustanovah.
Negativne posledice so se najbolj pokazale pri oblikovanju novih uč-
nih vsebin, saj je šolstvo dobilo izrazito enostransko ideološko usmeritev,
ki je bila do šolske reforme še najmanj zaznavna na splošno izobraževal-
nih šolah, na gimnazijah in na univerzi. Enako negativno lahko označi-
mo še zgolj navidezno, administrativno izenačevanje nivoja istostopenj-
skih šol (najbolj razvidno pri gimnazijah in srednjih strokovnih šolah), saj
zakonskim določbam niso sledili še podzakonski akti, ki bi za manj zahtev-
ne šole dejansko pomenili korak naprej.
26 ARS, AS 250, f. 37, 26/545-61.
