Page 72 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 72
Medijska politika v postsocializmu
šnika, obenem organizira proizvodnjo v sferi neposredne produkcije eko-
nomske vrednosti v podjetjih. Potrošnja določene informacije ali vsebine
je za potrošnika sicer neposredno nagrajujoča samo enkrat, vendar se le-ta
vključi tudi v nadaljnje menjalne odnose:
»Ko so informirani, ljudje lahko reproducirajo, preoblikujejo in redistribuira-
jo svoje znanje v kompleksnih sferah družbenih odnosov in menjav. ‚Potrošni-
ki‘ znanja so istočasno njegovi producenti, jezik pa je medij menjave. To drži
za vse vrste znanja, ki ima vrednost, od poznavanja razlik menjalnih tečajev
do oglaševanja in politične propagande, od prodanih skrivnosti o gibanju cen
vrednostnih papirjev do odkritij novih tehnik za manipuliranje z DNK.«21
Sporočila, sporočena znanja in reprezentacije družbe so z recepcijo ta-
koj potrošene, potrošene vsebine pa takoj zopet vstopajo kot novo znanje
(reprodukcijski material) v nadaljnjo produkcijo, ki se odvija v zasebnosti
podjetij ali v reprodukcijski sferi življenja, ki je bila nekdaj ločena od nepo-
sredne produkcije. Sfere produkcije, distribucije in potrošnje, materialno
in nematerialno delo, delovni in prosti čas, je zaradi vseprisotnosti in hkra-
tnosti nemogoče analitično ločiti, pojasnjuje Graham.22 »Informacionali-
zem«, kot sodobni način razvoja družbe poimenuje Castells, gre torej ra-
zumeti kot ekspanzijo produkcijskega prostora in kot komodifikacijo vseh
komunikacijskih procesov v življenjskem svetu posameznikov.23 Sfere jav-
nosti ekspanzija produkcijskega prostora ne zaobide, še več, Fredric Jame-
son dokazuje, da sta se sfera javnega komuniciranja, ki naj bi bila svobodna,
odprta in egalitarna, ter trg začela stapljati, saj se vse sporočane vsebine po-
javijo na nekem širšem trgu in tako postanejo dobrine.24 Komuniciranje v
družbi se instrumentalizira v smeri ekstrakcije presežne vrednosti, iz tega
procesa pa ni izvzeta niti javna sfera. Na menjalni vrednosti temelječ avto-
matizem kroženja vsebin se predstavlja kot edini možni, »naravni« in zato
smiselni način registracije in reprezentacije odnosov v družbi.
Novejša pojmovanja javnosti se umeščajo v Habermasovo dvostopenj-
sko pojmovanje družbe, ki jo ponazarjata svet življenja in sistem.25 V sve-
21 Graham, n. d., 73.
22 N. d., 84.
23 Razvoj družbe v času se po Castellsu umešča v prevladujoči (kapitalistični) način produkcije.
Konkretno za sodobnost to pomeni, da »informacionalizem« določa oblike produkcije in upo-
rabe dodane vrednosti znotraj ekonomskega sistema, ki mu vlada cirkulacija kapitala, odnosi, ki
jih vzpostavlja ekonomsko sodelovanje ljudi, pa kot vedno v zgodovini segajo v vse sfere družbe.
Informacionalizem zaznamuje učinkovanje znanja na znanje, njegovo produkcijo in procesira-
nje informacij z namenom kar najbolj pospešiti obratni čas kapitala. Castells, n. d., 18.
24 Fredric Jameson, Postmodernism, or, the Cultural Logic of Late Capitalism, London 1991, 277.
25 Jürgen Habermas, The Theory of Communicative Action. Volume One: Reason and the Rationa-
lization of Society, Boston 1984.
šnika, obenem organizira proizvodnjo v sferi neposredne produkcije eko-
nomske vrednosti v podjetjih. Potrošnja določene informacije ali vsebine
je za potrošnika sicer neposredno nagrajujoča samo enkrat, vendar se le-ta
vključi tudi v nadaljnje menjalne odnose:
»Ko so informirani, ljudje lahko reproducirajo, preoblikujejo in redistribuira-
jo svoje znanje v kompleksnih sferah družbenih odnosov in menjav. ‚Potrošni-
ki‘ znanja so istočasno njegovi producenti, jezik pa je medij menjave. To drži
za vse vrste znanja, ki ima vrednost, od poznavanja razlik menjalnih tečajev
do oglaševanja in politične propagande, od prodanih skrivnosti o gibanju cen
vrednostnih papirjev do odkritij novih tehnik za manipuliranje z DNK.«21
Sporočila, sporočena znanja in reprezentacije družbe so z recepcijo ta-
koj potrošene, potrošene vsebine pa takoj zopet vstopajo kot novo znanje
(reprodukcijski material) v nadaljnjo produkcijo, ki se odvija v zasebnosti
podjetij ali v reprodukcijski sferi življenja, ki je bila nekdaj ločena od nepo-
sredne produkcije. Sfere produkcije, distribucije in potrošnje, materialno
in nematerialno delo, delovni in prosti čas, je zaradi vseprisotnosti in hkra-
tnosti nemogoče analitično ločiti, pojasnjuje Graham.22 »Informacionali-
zem«, kot sodobni način razvoja družbe poimenuje Castells, gre torej ra-
zumeti kot ekspanzijo produkcijskega prostora in kot komodifikacijo vseh
komunikacijskih procesov v življenjskem svetu posameznikov.23 Sfere jav-
nosti ekspanzija produkcijskega prostora ne zaobide, še več, Fredric Jame-
son dokazuje, da sta se sfera javnega komuniciranja, ki naj bi bila svobodna,
odprta in egalitarna, ter trg začela stapljati, saj se vse sporočane vsebine po-
javijo na nekem širšem trgu in tako postanejo dobrine.24 Komuniciranje v
družbi se instrumentalizira v smeri ekstrakcije presežne vrednosti, iz tega
procesa pa ni izvzeta niti javna sfera. Na menjalni vrednosti temelječ avto-
matizem kroženja vsebin se predstavlja kot edini možni, »naravni« in zato
smiselni način registracije in reprezentacije odnosov v družbi.
Novejša pojmovanja javnosti se umeščajo v Habermasovo dvostopenj-
sko pojmovanje družbe, ki jo ponazarjata svet življenja in sistem.25 V sve-
21 Graham, n. d., 73.
22 N. d., 84.
23 Razvoj družbe v času se po Castellsu umešča v prevladujoči (kapitalistični) način produkcije.
Konkretno za sodobnost to pomeni, da »informacionalizem« določa oblike produkcije in upo-
rabe dodane vrednosti znotraj ekonomskega sistema, ki mu vlada cirkulacija kapitala, odnosi, ki
jih vzpostavlja ekonomsko sodelovanje ljudi, pa kot vedno v zgodovini segajo v vse sfere družbe.
Informacionalizem zaznamuje učinkovanje znanja na znanje, njegovo produkcijo in procesira-
nje informacij z namenom kar najbolj pospešiti obratni čas kapitala. Castells, n. d., 18.
24 Fredric Jameson, Postmodernism, or, the Cultural Logic of Late Capitalism, London 1991, 277.
25 Jürgen Habermas, The Theory of Communicative Action. Volume One: Reason and the Rationa-
lization of Society, Boston 1984.
