Page 29 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 29
Notranja (ne)svoboda tiska
»vladajo v novinarskem svetu, v tem mikrokozmosu, zelo močne napetosti
med tistimi, ki bi radi zaščitili vrednote, kot so avtonomija, neodvisnost od
tržnih prisil, od uprave, od nadrejenih itd., in tistimi, ki se uklonijo potrebi in
so za to tudi plačani /…/ bolj ko napredujemo v analizi nekega okolja, bolj se
nagibamo k temu, da bi posameznike oprostili odgovornosti – kar ne pome-
ni, da opravičujemo vse, kar se v tem okolju dogaja –, in bolj ko razumemo,
kako funkcionira, bolj se začenjamo zavedati, da so ljudje, ki so v tem ude-
leženi, istočasno vir in predmet manipulacije. Pogosto manipulirajo še toli-
ko uspešneje, kolikor bolj tudi drugi manipulirajo z njimi in kolikor manj se
tega zavedajo.«45
Ob tem, da v medijih obstajajo jasne hierarhije, ki omejujejo svobo-
do vsakega urednika in urednice ter novinarja in novinarke, pa mora biti
»struktura novičarskega oddelka dovolj pretočna, da lahko obvladuje kon-
stantno spreminjajoče se novičarsko okolje. Novinarji in uredniki mora-
jo imeti v selekciji in obdelavi novic precejšnjo avtonomijo, kar bi lahko
za upravo predstavljalo resen problem, sploh glede na to, da kontrola pre-
ko birokratskih postopkov ne bi bila zelo učinkovita.«46 Kot bolj učinko-
vito in ekonomično metodo za nadzorovanje vedenja v nebirokratskih or-
ganizacijah, kakršne so novičarske organizacije, Soloski izpostavlja profesi-
onalizem, in sicer kot transorganizacijski kontrolni mehanizem.47 Toda za
organizacije je profesionalizem »dvorezen meč«,48 kot piše Soloski, »ker
(1) profesionalizem daje novinarjem neodvisno bazo moči, ki je lahko upo-
rabljena za zoperstavljanje grobemu vmešavanje uprave v profesionalne de-
javnosti novičarskega osebja, in (2) profesionalizem daje novinarjem pre-
več svobode /…/.«49 Deljene profesionalne norme, ki obstajajo neodvisno
od posamičnih medijskih organizacij, torej ne odstranijo povsem proble-
ma organizacijske kontrole, zato morajo novičarske organizacije sprejeti
postopke, ki bolj omejujejo profesionalno vedenje njihovih novinarjev in
novinark, piše Soloski v analizi novinarskega profesionalizma in kot notra-
nji mehanizem kontrole izpostavlja uredniške politike.50
45 Bourdieu, n. d., 15.
46 Soloski, n. d., 309.
47 N. d., 310.
48 N. d., 315.
49 N. d., 310.
50 N. d., 308–309. V Sloveniji je sicer relevanten formalni okvir programska zasnova medija, ki
jo morajo izdajatelji predložiti ob vpisu medija v uradni razvid, Zakon o medijih pa programsko
zasnovo obenem opredeljuje kot konstitutivni del novinarskih pogodb o zaposlitvi – in torej kot
del opredelitve pogojev dela. Nesistematičen pregled vzorca približno programskih zasnov je si-
cer pokazal, da (1) je razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo pomanjkljiv in ne vsebuje nekate-
rih zakonsko določenih dokumentov; (2) da so programske zasnove medijev večinoma zapisane
»vladajo v novinarskem svetu, v tem mikrokozmosu, zelo močne napetosti
med tistimi, ki bi radi zaščitili vrednote, kot so avtonomija, neodvisnost od
tržnih prisil, od uprave, od nadrejenih itd., in tistimi, ki se uklonijo potrebi in
so za to tudi plačani /…/ bolj ko napredujemo v analizi nekega okolja, bolj se
nagibamo k temu, da bi posameznike oprostili odgovornosti – kar ne pome-
ni, da opravičujemo vse, kar se v tem okolju dogaja –, in bolj ko razumemo,
kako funkcionira, bolj se začenjamo zavedati, da so ljudje, ki so v tem ude-
leženi, istočasno vir in predmet manipulacije. Pogosto manipulirajo še toli-
ko uspešneje, kolikor bolj tudi drugi manipulirajo z njimi in kolikor manj se
tega zavedajo.«45
Ob tem, da v medijih obstajajo jasne hierarhije, ki omejujejo svobo-
do vsakega urednika in urednice ter novinarja in novinarke, pa mora biti
»struktura novičarskega oddelka dovolj pretočna, da lahko obvladuje kon-
stantno spreminjajoče se novičarsko okolje. Novinarji in uredniki mora-
jo imeti v selekciji in obdelavi novic precejšnjo avtonomijo, kar bi lahko
za upravo predstavljalo resen problem, sploh glede na to, da kontrola pre-
ko birokratskih postopkov ne bi bila zelo učinkovita.«46 Kot bolj učinko-
vito in ekonomično metodo za nadzorovanje vedenja v nebirokratskih or-
ganizacijah, kakršne so novičarske organizacije, Soloski izpostavlja profesi-
onalizem, in sicer kot transorganizacijski kontrolni mehanizem.47 Toda za
organizacije je profesionalizem »dvorezen meč«,48 kot piše Soloski, »ker
(1) profesionalizem daje novinarjem neodvisno bazo moči, ki je lahko upo-
rabljena za zoperstavljanje grobemu vmešavanje uprave v profesionalne de-
javnosti novičarskega osebja, in (2) profesionalizem daje novinarjem pre-
več svobode /…/.«49 Deljene profesionalne norme, ki obstajajo neodvisno
od posamičnih medijskih organizacij, torej ne odstranijo povsem proble-
ma organizacijske kontrole, zato morajo novičarske organizacije sprejeti
postopke, ki bolj omejujejo profesionalno vedenje njihovih novinarjev in
novinark, piše Soloski v analizi novinarskega profesionalizma in kot notra-
nji mehanizem kontrole izpostavlja uredniške politike.50
45 Bourdieu, n. d., 15.
46 Soloski, n. d., 309.
47 N. d., 310.
48 N. d., 315.
49 N. d., 310.
50 N. d., 308–309. V Sloveniji je sicer relevanten formalni okvir programska zasnova medija, ki
jo morajo izdajatelji predložiti ob vpisu medija v uradni razvid, Zakon o medijih pa programsko
zasnovo obenem opredeljuje kot konstitutivni del novinarskih pogodb o zaposlitvi – in torej kot
del opredelitve pogojev dela. Nesistematičen pregled vzorca približno programskih zasnov je si-
cer pokazal, da (1) je razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo pomanjkljiv in ne vsebuje nekate-
rih zakonsko določenih dokumentov; (2) da so programske zasnove medijev večinoma zapisane
