Page 25 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 25
Notranja (ne)svoboda tiska
sov; in novinarstvo je najprej in predvsem storitev za zagotavljanje (dela)
medijskih vsebin. Z besedami enega pomembnejših medijskih upravite-
ljev: »Na televizijo gledam kot na produkcijski proces. Kakšna je razlika
med televizijskim programom in tem vžigalnikom?«26 To seveda vpliva na
novinarsko delo in na medijsko ponudbo. John Keane27 piše, da medijski
lastniki »nedvomno zagotavljajo možnost izbire, vendar pa je ta vedno v
okvirih komercialno uresničljivih alternativ«. Kaj to pomeni v praksi, sta
povzela Sandra Bašić Hrvatin in Lenart J. Kučić:
»Boj za bralce in odvisnost od oglaševalskih prihodkov vplivata na struktu-
ro in način sporočanja informacij. Od novinarjev se pričakuje, da »proizva-
jajo« vsebine, ki naj bi bile v interesu sponzorjev in oglaševalcev. Tradicional-
na razmejitev med uredniškimi (novinarskimi) in oglaševalskimi vsebinami
se vse bolj briše oziroma je ni več. Tudi finančno vlaganje v novinarsko delo iz
leta v leto upada. Ker so oglaševalsko naravnane vsebine postale najpomemb-
nejši vir korporativnih prihodkov, se od urednikov pričakuje, da bodo zmanj-
ševali stroške novinarskega dela. Zaradi visokih finančnih stroškov posame-
znih vsebin (denimo poročanja o zunanjepolitičnih dogodkih) nekatere obli-
ke novinarskega dela (preiskovalno novinarstvo) postajajo komercialno neza-
nimive.« 28
Za sodobno medijsko krajino je značilno, da jo obvladuje vedno manjše
število čedalje bolj povezanih korporacij. Še ena lastnost sodobnih lastni-
kov poleg koncentracije medijskega lastništva je, da mediji niso njihova edi-
na niti ne primarna dejavnost.
Ker želimo poudariti splošno razširjenost zaznanih trendov, ob obilju
slovenskih primerov namerno navajamo ekstremen primer na mednaro-
dni ravni, in sicer Time Inc. oziroma danes AOL Time Warner.29 Kot piše
Hargreaves, so nekoč vsi dohodki podjetja Time izhajali iz novinarstva.
Time se je nato združil z Warner Communications in delež teh dohodkov
je bil le še 50-odstoten, z združitvijo Time Warner in AOL »pa so dohod-
ki iz novinarstva ocenjeni celo na manj kot pet odstotkov, in to kljub temu,
26 Mike Wayne, n. d., 35.
27 N. d., 89.
28 Sandra Bašić Hrvatin in Lenart J. Kučić, Monopoli, Ljubljana 2005, 23–24.
29 Time Warner, največja medijska korporacija na svetu, je nastal leta 1989 z združitvijo Time
Inc. in Warner Communications, ki sta bila tudi vsak posebej prekaljena in mogočna igralca na
medijskem trgu. Leta 1996 je Time Warner prevzel korporacijo Turner (CNN idr.), čez štiri leta
pa sklenil največji posel v zgodovini medijskega biznisa. Tržno vrednost konglomerata, ki je leta
2000 nastal z združitvijo AOL in Time Warnerja, so takrat ocenili na 350 milijard dolarjev. V
portfelju so tudi zabaviščni parki, celotna veriga Six Flags, najde se tudi kakšen športni klub, to-
varna igrač in še marsikaj (privzeto iz Neva Nahtigal, Medijski globus, v: Playboy, julij 2006).
sov; in novinarstvo je najprej in predvsem storitev za zagotavljanje (dela)
medijskih vsebin. Z besedami enega pomembnejših medijskih upravite-
ljev: »Na televizijo gledam kot na produkcijski proces. Kakšna je razlika
med televizijskim programom in tem vžigalnikom?«26 To seveda vpliva na
novinarsko delo in na medijsko ponudbo. John Keane27 piše, da medijski
lastniki »nedvomno zagotavljajo možnost izbire, vendar pa je ta vedno v
okvirih komercialno uresničljivih alternativ«. Kaj to pomeni v praksi, sta
povzela Sandra Bašić Hrvatin in Lenart J. Kučić:
»Boj za bralce in odvisnost od oglaševalskih prihodkov vplivata na struktu-
ro in način sporočanja informacij. Od novinarjev se pričakuje, da »proizva-
jajo« vsebine, ki naj bi bile v interesu sponzorjev in oglaševalcev. Tradicional-
na razmejitev med uredniškimi (novinarskimi) in oglaševalskimi vsebinami
se vse bolj briše oziroma je ni več. Tudi finančno vlaganje v novinarsko delo iz
leta v leto upada. Ker so oglaševalsko naravnane vsebine postale najpomemb-
nejši vir korporativnih prihodkov, se od urednikov pričakuje, da bodo zmanj-
ševali stroške novinarskega dela. Zaradi visokih finančnih stroškov posame-
znih vsebin (denimo poročanja o zunanjepolitičnih dogodkih) nekatere obli-
ke novinarskega dela (preiskovalno novinarstvo) postajajo komercialno neza-
nimive.« 28
Za sodobno medijsko krajino je značilno, da jo obvladuje vedno manjše
število čedalje bolj povezanih korporacij. Še ena lastnost sodobnih lastni-
kov poleg koncentracije medijskega lastništva je, da mediji niso njihova edi-
na niti ne primarna dejavnost.
Ker želimo poudariti splošno razširjenost zaznanih trendov, ob obilju
slovenskih primerov namerno navajamo ekstremen primer na mednaro-
dni ravni, in sicer Time Inc. oziroma danes AOL Time Warner.29 Kot piše
Hargreaves, so nekoč vsi dohodki podjetja Time izhajali iz novinarstva.
Time se je nato združil z Warner Communications in delež teh dohodkov
je bil le še 50-odstoten, z združitvijo Time Warner in AOL »pa so dohod-
ki iz novinarstva ocenjeni celo na manj kot pet odstotkov, in to kljub temu,
26 Mike Wayne, n. d., 35.
27 N. d., 89.
28 Sandra Bašić Hrvatin in Lenart J. Kučić, Monopoli, Ljubljana 2005, 23–24.
29 Time Warner, največja medijska korporacija na svetu, je nastal leta 1989 z združitvijo Time
Inc. in Warner Communications, ki sta bila tudi vsak posebej prekaljena in mogočna igralca na
medijskem trgu. Leta 1996 je Time Warner prevzel korporacijo Turner (CNN idr.), čez štiri leta
pa sklenil največji posel v zgodovini medijskega biznisa. Tržno vrednost konglomerata, ki je leta
2000 nastal z združitvijo AOL in Time Warnerja, so takrat ocenili na 350 milijard dolarjev. V
portfelju so tudi zabaviščni parki, celotna veriga Six Flags, najde se tudi kakšen športni klub, to-
varna igrač in še marsikaj (privzeto iz Neva Nahtigal, Medijski globus, v: Playboy, julij 2006).
