Page 27 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 27
Notranja (ne)svoboda tiska
Kot opozarjajo novinarska združenja in potrjujejo raziskave,36 ne le,
da v medijski industriji ni izpolnjen nobeden od teh pogojev za učinkovi-
tost takšnih ali drugačnih notranjih dogovorov o neodvisnosti uredniške-
ga dela medijske organizacije, ampak se razmere na vseh področjih vztraj-
no poslabšujejo.
Kot smo pokazali, so prvi v verigi medijske hierarhije pod lastniki vod-
je uprav, in ti so tisti, ki najbolj neposredno vplivajo na delo uredništev, to-
rej profesionalnih novinarjev in novinark. V vsaki poslovni organizaciji, ki
zaposluje profesionalce in profesionalke, je med upravo in zaposlenimi vsaj
en administrator. Napetost v ozadju te pozicije je potreba, na eni strani, po
zaščiti zaposlenih pred vmešavanjem uprave in na drugi strani po usmerja-
nju dela v skladu s cilji in interesi organizacije. Soloski piše, da je v medij-
ski organizaciji ta administrator urednik ali urednica – »funkcionira tako
kot profesionalec ali profesionalka kot tudi kot član ali članica vodstva no-
vičarske organizacije.«37 Urednikova pozicija je tako v središču že omenje-
ne napetosti med različnimi vrednotami, ki stalno konkurirajo v produk-
ciji novinarskih vsebin.
V realnosti, ko so lahko odgovorni uredniki in urednice zamenjani
praktično kadar koli, njihova izjavljanja in dejanja pogosto izkazujejo, da se
tega tudi zelo dobro zavedajo in se v svoji poziciji »nekje vmes« med upra-
vo in uredništvom vse bolj nagibajo k privzemanju pogledov, argumentaci-
je in prijemov medijskih lastnikov in uprav. Klišejska ubeseditev tega tren-
da, ki jo je pogosto slišati med novinarji in novinarkami, je, da je odgovor-
ni urednik vse manj(krat) »prvi v uredništvu« in vse več(krat) »zadnji v
upravi«.
Učinki razmer(ij) znotraj medijske industrije niso omejeni le na omeje-
vanje časa za vsebinsko uredniško delo ter njegovo razširitev na ukvarjanje
s proračuni redakcij, ki morajo pokriti tudi t. i. »fleksibilne stroške« dela
vse bolj številnih neredno zaposlenih novinarjev in novinark, in podobno,
ampak se kažejo tudi v odločitvah o tem, kaj je umeščeno v posamezno me-
dijsko izdajo in kaj ne.
36 Glej na primer: (1) European Federation of Journalists, Freelance Journalists in European Me-
dia Industry, 2003, (2) International Federation of Journalists, Changing Nature of Work. Global
Survey of Atypical Work in the Media Industry, 2006, (3) Adalberto Perulli, Economically Depen-
dent/Quasi-subordinate (Parasubordinate) Employment: Legal, Social and Economic aspects. Stu-
dy for the European Commission, 2003, (4) Centrul Independent de Jurnalism: Labor Relations
and Media; Analyzing Patterns of Labor Relations in the Media of SEENPM Member Countries.
Vsa poročila so dostopna na internetu in shranjena v avtoričinem arhivu.
37 John Soloski, News Reporting and Professionalism: Some Constraints on the Reporting of
the News, v: Howard Tumber (ur.), News: A Reader, Oxford 1999, 314.
Kot opozarjajo novinarska združenja in potrjujejo raziskave,36 ne le,
da v medijski industriji ni izpolnjen nobeden od teh pogojev za učinkovi-
tost takšnih ali drugačnih notranjih dogovorov o neodvisnosti uredniške-
ga dela medijske organizacije, ampak se razmere na vseh področjih vztraj-
no poslabšujejo.
Kot smo pokazali, so prvi v verigi medijske hierarhije pod lastniki vod-
je uprav, in ti so tisti, ki najbolj neposredno vplivajo na delo uredništev, to-
rej profesionalnih novinarjev in novinark. V vsaki poslovni organizaciji, ki
zaposluje profesionalce in profesionalke, je med upravo in zaposlenimi vsaj
en administrator. Napetost v ozadju te pozicije je potreba, na eni strani, po
zaščiti zaposlenih pred vmešavanjem uprave in na drugi strani po usmerja-
nju dela v skladu s cilji in interesi organizacije. Soloski piše, da je v medij-
ski organizaciji ta administrator urednik ali urednica – »funkcionira tako
kot profesionalec ali profesionalka kot tudi kot član ali članica vodstva no-
vičarske organizacije.«37 Urednikova pozicija je tako v središču že omenje-
ne napetosti med različnimi vrednotami, ki stalno konkurirajo v produk-
ciji novinarskih vsebin.
V realnosti, ko so lahko odgovorni uredniki in urednice zamenjani
praktično kadar koli, njihova izjavljanja in dejanja pogosto izkazujejo, da se
tega tudi zelo dobro zavedajo in se v svoji poziciji »nekje vmes« med upra-
vo in uredništvom vse bolj nagibajo k privzemanju pogledov, argumentaci-
je in prijemov medijskih lastnikov in uprav. Klišejska ubeseditev tega tren-
da, ki jo je pogosto slišati med novinarji in novinarkami, je, da je odgovor-
ni urednik vse manj(krat) »prvi v uredništvu« in vse več(krat) »zadnji v
upravi«.
Učinki razmer(ij) znotraj medijske industrije niso omejeni le na omeje-
vanje časa za vsebinsko uredniško delo ter njegovo razširitev na ukvarjanje
s proračuni redakcij, ki morajo pokriti tudi t. i. »fleksibilne stroške« dela
vse bolj številnih neredno zaposlenih novinarjev in novinark, in podobno,
ampak se kažejo tudi v odločitvah o tem, kaj je umeščeno v posamezno me-
dijsko izdajo in kaj ne.
36 Glej na primer: (1) European Federation of Journalists, Freelance Journalists in European Me-
dia Industry, 2003, (2) International Federation of Journalists, Changing Nature of Work. Global
Survey of Atypical Work in the Media Industry, 2006, (3) Adalberto Perulli, Economically Depen-
dent/Quasi-subordinate (Parasubordinate) Employment: Legal, Social and Economic aspects. Stu-
dy for the European Commission, 2003, (4) Centrul Independent de Jurnalism: Labor Relations
and Media; Analyzing Patterns of Labor Relations in the Media of SEENPM Member Countries.
Vsa poročila so dostopna na internetu in shranjena v avtoričinem arhivu.
37 John Soloski, News Reporting and Professionalism: Some Constraints on the Reporting of
the News, v: Howard Tumber (ur.), News: A Reader, Oxford 1999, 314.
