Page 22 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 22
Medijska politika v postsocializmu
haja; poleg tega od položaja novinarja pri časopisu ali drugem sredstvu obve-
ščanja (ali je redno zaposlen ali honorarni sodelavec itd.), s katerim so poveza-
ne statusne ugodnosti, ki so mu na voljo (zlasti glede na to, kako znan je), pa tudi
od njegove plače (koliko je dovzeten za prikriti vpliv služb za odnose z jav-
nostmi in koliko je odvisen od del za preživetje oziroma honorarnih del, pri
katerih se čuti vpliv plačnikov); in končno je odvisna od njegove sposobnosti za
avtonomno produkcijo informacij (tako se pri nekaterih novinarjih, na primer pri
tistih, ki se ukvarjajo s popularizacijo znanosti ali z gospodarstvom, kaže še
posebej visoka stopnja odvisnosti) /vsi poudarki N. N./.«16
Ugotovitve iz Bourdieujeve analize načina delovanja in učinkov tele-
vizije je mogoče aplicirati na vse vrste medijev. Ti so drug drugemu »eko-
nomska konkurenca za tržni delež«, ta pa je »podvržena prisilam, ki izha-
jajo iz položaja medija v okviru ekonomskih in simbolnih razmerij sil.«17
Merjenje in spremljanje odzivnosti je mehanizem in izraz »prisile eko-
nomskega polja« na novinarsko polje, to pa »kot struktura samo spet iz-
vaja pritisk na vsa druga polja«, piše Bourdieu.18 »Če se drugače izrazimo:
polje, ki je samo vedno bolj podvrženo tržni logiki, vedno bolj prenaša svo-
je prisile tudi na druge univerzume.«19
V Bourdieujevi analizi so bistvene determinante dejanske avtonomi-
je posameznikov in posameznic, tudi novinarjev in novinark, relacije nee-
nakosti znotraj polja, ki se na najbolj očiten način izkazujejo preko organi-
zacijskih hierarhij z nad- in podrejenimi, zato v nadaljevanju na kratko o
osnovni kadrovski strukturi medijskih organizacij.
Organizacijska hierarhija
Medijske organizacije imajo s svojo zavezanostjo specifičnim pravnim
instrumentom (na primer v Sloveniji Zakonu o medijih) in z naravo pro-
duktov, ki jih ponujajo na trgu, sicer v izhodišču predpostavljen obstoj (vsaj
enega) uredništva, posebne organizacijske enote, ki je podjetja v drugih de-
javnostih nimajo (in naj bi bila relativno avtonomna od drugih organiza-
cijskih enot), po svojem bistvu pa medijska podjetja delujejo povsem ena-
ko kot druge organizacije z jasno opredeljenimi notranjimi kadrovskimi
hierarhijami.20
16 N. d., 62.
17 N. d., 36.
18 N. d., 50.
19 N. m. Lash, n. d., 237, meni, da postmodernizacijo označuje dediferenciacija Bourdieujevih
polj (v nasprotju z modernizacijo, ki jo je označevala diferenciacija).
20 Ne zanemarjamo javnih radio-televizijskih servisov, čeprav delujejo po nekoliko drugačnih principih in niso
(povsem) podvrženi zakonom trga. S to izjemo pa vse ugotovitve o notranji (ne)svobodi tiska veljajo tudi zanje.
haja; poleg tega od položaja novinarja pri časopisu ali drugem sredstvu obve-
ščanja (ali je redno zaposlen ali honorarni sodelavec itd.), s katerim so poveza-
ne statusne ugodnosti, ki so mu na voljo (zlasti glede na to, kako znan je), pa tudi
od njegove plače (koliko je dovzeten za prikriti vpliv služb za odnose z jav-
nostmi in koliko je odvisen od del za preživetje oziroma honorarnih del, pri
katerih se čuti vpliv plačnikov); in končno je odvisna od njegove sposobnosti za
avtonomno produkcijo informacij (tako se pri nekaterih novinarjih, na primer pri
tistih, ki se ukvarjajo s popularizacijo znanosti ali z gospodarstvom, kaže še
posebej visoka stopnja odvisnosti) /vsi poudarki N. N./.«16
Ugotovitve iz Bourdieujeve analize načina delovanja in učinkov tele-
vizije je mogoče aplicirati na vse vrste medijev. Ti so drug drugemu »eko-
nomska konkurenca za tržni delež«, ta pa je »podvržena prisilam, ki izha-
jajo iz položaja medija v okviru ekonomskih in simbolnih razmerij sil.«17
Merjenje in spremljanje odzivnosti je mehanizem in izraz »prisile eko-
nomskega polja« na novinarsko polje, to pa »kot struktura samo spet iz-
vaja pritisk na vsa druga polja«, piše Bourdieu.18 »Če se drugače izrazimo:
polje, ki je samo vedno bolj podvrženo tržni logiki, vedno bolj prenaša svo-
je prisile tudi na druge univerzume.«19
V Bourdieujevi analizi so bistvene determinante dejanske avtonomi-
je posameznikov in posameznic, tudi novinarjev in novinark, relacije nee-
nakosti znotraj polja, ki se na najbolj očiten način izkazujejo preko organi-
zacijskih hierarhij z nad- in podrejenimi, zato v nadaljevanju na kratko o
osnovni kadrovski strukturi medijskih organizacij.
Organizacijska hierarhija
Medijske organizacije imajo s svojo zavezanostjo specifičnim pravnim
instrumentom (na primer v Sloveniji Zakonu o medijih) in z naravo pro-
duktov, ki jih ponujajo na trgu, sicer v izhodišču predpostavljen obstoj (vsaj
enega) uredništva, posebne organizacijske enote, ki je podjetja v drugih de-
javnostih nimajo (in naj bi bila relativno avtonomna od drugih organiza-
cijskih enot), po svojem bistvu pa medijska podjetja delujejo povsem ena-
ko kot druge organizacije z jasno opredeljenimi notranjimi kadrovskimi
hierarhijami.20
16 N. d., 62.
17 N. d., 36.
18 N. d., 50.
19 N. m. Lash, n. d., 237, meni, da postmodernizacijo označuje dediferenciacija Bourdieujevih
polj (v nasprotju z modernizacijo, ki jo je označevala diferenciacija).
20 Ne zanemarjamo javnih radio-televizijskih servisov, čeprav delujejo po nekoliko drugačnih principih in niso
(povsem) podvrženi zakonom trga. S to izjemo pa vse ugotovitve o notranji (ne)svobodi tiska veljajo tudi zanje.
