Page 166 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 166
Medijska politika v postsocializmu
podrobneje si oglejmo, katere tovrstne tehnike oz. strategije so v izbranem
govoru uporabljene za konstrukcijo takšnega etosa.
Pahorjev govor se začne s kratkim, a neposrednim uvodom, kjer se po
ustaljeni formuli (ki vsebuje prošnjo za podelitev mandata) govorec nena-
doma in neposredno obrne na poslušalce. Da bi pridobil njihovo pozor-
nost, govorec v treh kratkih stavkih razgrne izbrane lastne značajske la-
stnosti (sc. zmožnost kritične presoje, odločnost, predanost) in jih takoj
uporabi tudi kot gradnike verodostojne podobe, za katero se zdi, da pred-
stavlja izhodišče vsega, kar bo povedal v nadaljevanju:
»Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Ta visoki
dom prosim, da mi zaupa mandat za sestavo in vodenje nove vlade. Popolnoma
se zavedam vseh odgovornosti, ki mi jih nalaga ta zahtevna naloga. Trdno sem odločen,
da upravičim vaše zaupanje in pričakovanje naših ljudi, ki jih tu predstavljate. Zdaj ni
zame nič pomembnejšega od tega, da nam vsem skupaj uspe premagati prihajajoče ovire
in pospešeno nadaljevati pot Slovenije v krog najbolj razvitih in solidarnih dr-
žav na svetu /poudarila J. Ž./.«
Odlomek, v katerem lahko prepoznamo prikaz lastnosti, ki ustrezajo
trem že nekajkrat omenjenim elementom konstruiranega etosa (poudar-
janje zmožnosti kritične presoje ustreza phronesis, odločenost in zaveza iz-
polnitve pričakovanj sta sestavini arete, medtem ko predanost skupnemu
cilju kaže na eunoia), je mogoče opredeliti tudi kot mesto, ki implicira rabo
toposa a nostra persona. Konstruirani etos, v diskurzu ustvarjena verodo-
stojna podoba, obenem nastopa tudi kot topos prologa, s katerim Pahor ne
podaja le razlogov, zakaj naj mu poslušalci verjamejo, temveč si skuša pri-
dobiti njihovo naklonjenost tako, da svoje lastnosti predstavi kot ključne
značilnosti, zaradi katerih naj bo poslušalcem tudi simpatičen. Antični re-
torični priročniki so na tem mestu sicer priporočali marsikaj, še posebej
vključevanje elementov, ki so povezani z govorčevo preteklostjo.27 V govo-
ru Janeza Janše smo lahko zelo jasno prepoznali tovrstno strategijo, med-
tem ko bi pričujoči odlomek lahko razumeli kot eno od vsebinskih izho-
dišč toposa prologa, ki je v najširšem smislu zasnovano tudi na govorčevi
osebi (a nostra persona). Kajti v nadaljevanju Pahor uporabi še druga vse-
binska izhodišča za pridobivanje naklonjenosti poslušalcev. Najprej upo-
rabi nakazano zavrnitev nasprotnikov, ki bi govorcu lahko očitali preveli-
27 Auct. Her. 1.5: »S pomočjo toposa lastne osebe si bomo pridobili naklonjenost, če bomo svo-
je izvrševanje dolžnosti hvalili brez prevzetnosti, če bomo prikazali svoj pretekli odnos do drža-
ve, staršev, prijateljev in poslušalcev /…/ Nekaj bomo omenili, da se bo le ujemalo s samo zadevo.
Dalje, če bomo omenili naše neugodnosti, pomanjkanje, osamljenost, nezgodo; in če bomo po-
slušalce prosili za pomoč in hkrati pokazali, da nismo hoteli zaupati drugim /prevedla J. Ž./.«
podrobneje si oglejmo, katere tovrstne tehnike oz. strategije so v izbranem
govoru uporabljene za konstrukcijo takšnega etosa.
Pahorjev govor se začne s kratkim, a neposrednim uvodom, kjer se po
ustaljeni formuli (ki vsebuje prošnjo za podelitev mandata) govorec nena-
doma in neposredno obrne na poslušalce. Da bi pridobil njihovo pozor-
nost, govorec v treh kratkih stavkih razgrne izbrane lastne značajske la-
stnosti (sc. zmožnost kritične presoje, odločnost, predanost) in jih takoj
uporabi tudi kot gradnike verodostojne podobe, za katero se zdi, da pred-
stavlja izhodišče vsega, kar bo povedal v nadaljevanju:
»Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Ta visoki
dom prosim, da mi zaupa mandat za sestavo in vodenje nove vlade. Popolnoma
se zavedam vseh odgovornosti, ki mi jih nalaga ta zahtevna naloga. Trdno sem odločen,
da upravičim vaše zaupanje in pričakovanje naših ljudi, ki jih tu predstavljate. Zdaj ni
zame nič pomembnejšega od tega, da nam vsem skupaj uspe premagati prihajajoče ovire
in pospešeno nadaljevati pot Slovenije v krog najbolj razvitih in solidarnih dr-
žav na svetu /poudarila J. Ž./.«
Odlomek, v katerem lahko prepoznamo prikaz lastnosti, ki ustrezajo
trem že nekajkrat omenjenim elementom konstruiranega etosa (poudar-
janje zmožnosti kritične presoje ustreza phronesis, odločenost in zaveza iz-
polnitve pričakovanj sta sestavini arete, medtem ko predanost skupnemu
cilju kaže na eunoia), je mogoče opredeliti tudi kot mesto, ki implicira rabo
toposa a nostra persona. Konstruirani etos, v diskurzu ustvarjena verodo-
stojna podoba, obenem nastopa tudi kot topos prologa, s katerim Pahor ne
podaja le razlogov, zakaj naj mu poslušalci verjamejo, temveč si skuša pri-
dobiti njihovo naklonjenost tako, da svoje lastnosti predstavi kot ključne
značilnosti, zaradi katerih naj bo poslušalcem tudi simpatičen. Antični re-
torični priročniki so na tem mestu sicer priporočali marsikaj, še posebej
vključevanje elementov, ki so povezani z govorčevo preteklostjo.27 V govo-
ru Janeza Janše smo lahko zelo jasno prepoznali tovrstno strategijo, med-
tem ko bi pričujoči odlomek lahko razumeli kot eno od vsebinskih izho-
dišč toposa prologa, ki je v najširšem smislu zasnovano tudi na govorčevi
osebi (a nostra persona). Kajti v nadaljevanju Pahor uporabi še druga vse-
binska izhodišča za pridobivanje naklonjenosti poslušalcev. Najprej upo-
rabi nakazano zavrnitev nasprotnikov, ki bi govorcu lahko očitali preveli-
27 Auct. Her. 1.5: »S pomočjo toposa lastne osebe si bomo pridobili naklonjenost, če bomo svo-
je izvrševanje dolžnosti hvalili brez prevzetnosti, če bomo prikazali svoj pretekli odnos do drža-
ve, staršev, prijateljev in poslušalcev /…/ Nekaj bomo omenili, da se bo le ujemalo s samo zadevo.
Dalje, če bomo omenili naše neugodnosti, pomanjkanje, osamljenost, nezgodo; in če bomo po-
slušalce prosili za pomoč in hkrati pokazali, da nismo hoteli zaupati drugim /prevedla J. Ž./.«
