Page 168 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 168
Medijska politika v postsocializmu
in nekoliko kasneje, ko po vsebinski razčlenitvi posameznih pogojev poda
dve lastni izhodišči za obravnavo sporne točke govora, to je spopadanja
nove vlade s problemi globalne recesije:
»Poudarjam pa dvoje. Prvič. Da se na nastalo situacijo ni mogoče odzivati z neko pa-
sivno socialno politiko, ampak samo z aktivno razvojno politiko. Drugič. Da odgovorov
na vprašanja, ki zadevajo torej nas in ves razviti svet, ne moremo čakati od drugih, tem-
več jih moramo poiskati tudi sami. /poudarila J. Ž./.«
Kot etotična strategija je divisio pomembna zlasti v vlogi prikaza struk-
turirane govorčeve misli, ki lahko odraža njegovo poznavanje tematike in
željo, da problem ali temo poslušalcem čim bolj jasno predstavi na ravni lo-
gičnih, razumskih povezav. To mu zagotavlja uspeh v okviru prikazovanja
lastne phronesis, prav tako pa se zaradi jasne členitve, ki nekoliko spomi-
nja na argumentativni niz, lahko zdijo verjetnejše njegove trditve. A pri-
mer Pahorjeve rabe divisio na tem mestu je zanimiv še zaradi druge oko-
liščine: če je z dvojno rabo omenjene figure morda želel posebej poudari-
ti vtis razumnega govorca, pri tem ni pozabil na elemente arete, ki podo-
bo govorčeve razumnosti pomembno dopolnijo z etičnega vidika. V bese-
dilu namreč oba primera rabe divisio oklepata še drugo figuro, ki jo imenu-
jemo licentia/parresia in zaznamuje odkritost v smislu jezikovne neposre-
dnosti. Govorec izrabi pravico do izrekanja tega, kar bi bilo zaradi določe-
nih okoliščin primerneje zamolčati, a presodi, da obstajajo tehtni/upravi-
čeni razlogi, da sme storiti ravno nasprotno. Na ravni strateškega ubesedo-
vanja ali kot etotična strategija licentia na eni strani govorcu lahko prinaša
občudovanje zaradi vzbujanja vtisa o resnicoljubnosti ali pogumu, na dru-
gi strani pa govorec, ki ni dobro presodil okoliščin govora, pri poslušalcih
lahko obvelja za predrznega, neuglajenega in tako v veliki meri ali celo pov-
sem izgubi verodostojnost.
Pahor strategijo odkritosti uporabi v odlomku, ki tvori sklepni del v
prvi divisio in vsebuje govorčevo podrobno razčlenitev teme o prihodnjem
razvoju države, ki ga bodo pomembno zaznamovale trenutne neugodne
gospodarske razmere v svetu. Potem ko govorec v jasno strukturiranem
nizu trditev predlaga temeljna izhodišča za spopad z globalnimi problemi
in še preden preide v izpeljavo druge divisio,28 poslušalce preseneti z nepo-
28 V okviru druge rabe divisio notranjo strukturiranost dodatno poudarja anafora, katere funk-
cija je vzbuditi čustva pri poslušalcih. Govorec v obliki neposredne spodbude k skupnemu delo-
vanju in opredelitvi možnosti, ki v tem družbenem okolju že obstajajo in predstavljajo ključ do
rešitve težav, poslušalcem skuša vzbuditi upanje o sicer nejasni prihodnosti: »Zdaj je čas, da po-
kažemo vsi vso našo iznajdljivost. Imamo dovolj znanja, imamo dovolj talentov, imamo dovolj
ustvarjalnosti, da se skupaj lotimo tega projekta /poudarila J. Ž./.«
in nekoliko kasneje, ko po vsebinski razčlenitvi posameznih pogojev poda
dve lastni izhodišči za obravnavo sporne točke govora, to je spopadanja
nove vlade s problemi globalne recesije:
»Poudarjam pa dvoje. Prvič. Da se na nastalo situacijo ni mogoče odzivati z neko pa-
sivno socialno politiko, ampak samo z aktivno razvojno politiko. Drugič. Da odgovorov
na vprašanja, ki zadevajo torej nas in ves razviti svet, ne moremo čakati od drugih, tem-
več jih moramo poiskati tudi sami. /poudarila J. Ž./.«
Kot etotična strategija je divisio pomembna zlasti v vlogi prikaza struk-
turirane govorčeve misli, ki lahko odraža njegovo poznavanje tematike in
željo, da problem ali temo poslušalcem čim bolj jasno predstavi na ravni lo-
gičnih, razumskih povezav. To mu zagotavlja uspeh v okviru prikazovanja
lastne phronesis, prav tako pa se zaradi jasne členitve, ki nekoliko spomi-
nja na argumentativni niz, lahko zdijo verjetnejše njegove trditve. A pri-
mer Pahorjeve rabe divisio na tem mestu je zanimiv še zaradi druge oko-
liščine: če je z dvojno rabo omenjene figure morda želel posebej poudari-
ti vtis razumnega govorca, pri tem ni pozabil na elemente arete, ki podo-
bo govorčeve razumnosti pomembno dopolnijo z etičnega vidika. V bese-
dilu namreč oba primera rabe divisio oklepata še drugo figuro, ki jo imenu-
jemo licentia/parresia in zaznamuje odkritost v smislu jezikovne neposre-
dnosti. Govorec izrabi pravico do izrekanja tega, kar bi bilo zaradi določe-
nih okoliščin primerneje zamolčati, a presodi, da obstajajo tehtni/upravi-
čeni razlogi, da sme storiti ravno nasprotno. Na ravni strateškega ubesedo-
vanja ali kot etotična strategija licentia na eni strani govorcu lahko prinaša
občudovanje zaradi vzbujanja vtisa o resnicoljubnosti ali pogumu, na dru-
gi strani pa govorec, ki ni dobro presodil okoliščin govora, pri poslušalcih
lahko obvelja za predrznega, neuglajenega in tako v veliki meri ali celo pov-
sem izgubi verodostojnost.
Pahor strategijo odkritosti uporabi v odlomku, ki tvori sklepni del v
prvi divisio in vsebuje govorčevo podrobno razčlenitev teme o prihodnjem
razvoju države, ki ga bodo pomembno zaznamovale trenutne neugodne
gospodarske razmere v svetu. Potem ko govorec v jasno strukturiranem
nizu trditev predlaga temeljna izhodišča za spopad z globalnimi problemi
in še preden preide v izpeljavo druge divisio,28 poslušalce preseneti z nepo-
28 V okviru druge rabe divisio notranjo strukturiranost dodatno poudarja anafora, katere funk-
cija je vzbuditi čustva pri poslušalcih. Govorec v obliki neposredne spodbude k skupnemu delo-
vanju in opredelitvi možnosti, ki v tem družbenem okolju že obstajajo in predstavljajo ključ do
rešitve težav, poslušalcem skuša vzbuditi upanje o sicer nejasni prihodnosti: »Zdaj je čas, da po-
kažemo vsi vso našo iznajdljivost. Imamo dovolj znanja, imamo dovolj talentov, imamo dovolj
ustvarjalnosti, da se skupaj lotimo tega projekta /poudarila J. Ž./.«
