Page 164 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 164
Medijska politika v postsocializmu
Kot njegov predhodnik, Janez Janša, tudi Borut Pahor slovi po svojih
govorniških sposobnostih, a se tako njuni govori kot nastopi precej razli-
kujejo med sabo. Pahor v primerjavi z Janšo namreč slovi po živahnih na-
stopih, prav tako je običajno vsebina njegovih govorov jasneje strukturira-
na v smislu eksplicitnega nakazovanja prehodov med posameznimi deli go-
vora, raba govorniških sredstev prepričevanja pa se velikokrat približa pou-
darjenemu izražanju in vzbujanju čustev.
Podobne značilnosti lahko ugotovimo tudi v analiziranem govoru, ki
je skoraj polovico krajši od Janševega (le okrog 35 min) in je, kot smo že
omenili, podrejen eni sami tematiki: kakšna bo vlada, ki jo bo kot pred-
sednik predlagal, in kako se bo v razmerah t. i. globalne krize spoprije-
la z upravljanjem države.23 Po strukturi je govor še jasneje členjen, saj ga v
primerjavi z Janševim govorom znotraj večjih komponent pogosteje čle-
nijo različni zaznamovalci prehoda med posameznimi vsebinskimi sklo-
pi (»prvič … drugič … tretjič«, »nadalje«, »spoštovani«, »na koncu, a ne
nazadnje« ipd.).24 Okvirno ga lahko povzamemo v štirih izhodiščih:
— Exordium/uvod (prikaz lastne pripravljenosti za opravljanje nalog
predsednika vlade, zavrnitev možnega protiargumenta o pretirani ambi-
cioznosti);
— Narratio/pripoved (predstavitev trenutnih razmer v državi in opre-
delitev temeljnih nalog nove vlade);
— Probatio/dokazi (zgoščen prikaz pomembnejših točk programskega
osnutka bodoče vlade: finančna politika in gospodarski razvoj, znanost in
izobraževanje, okolje, socialna politika, varnost, zunanja politika, posebej
izbrana podpodročja);25
— Peroratio/zaključek (napoved izhodiščnega preseganja drugačnosti
in ideoloških delitev, poziv k enotnosti in sodelovanju).
Bolj kot po strukturi se Pahorjev govor od Janševega razlikuje po vsebi-
ni, ki odraža rabo nekoliko drugačnih prepričevalnih strategij in tako bolj
ali manj ustaljeno vsebino nagovora kandidata za predsednika vlade pred-
stavlja v povsem drugačni luči. Nagovor Janeza Janše iz leta 2004 je zadr-
23 Če bi besedilo analizirali v okviru antičnih staseis (ali t. i. spornih točk), bi ugotovili, da sta za
govorca bistveni sporna točka definicije (kako opredeliti krizo v tem prostoru in času) in sporna
točka kvalitete (kako razumeti krizo v smislu vrednot, ali kot nekaj pozitivnega ali negativnega).
24 O členitvi teme govora kot o posebni etotični strategiji (divisio) pišemo nekoliko kasneje.
25 Govorec eksplicitno poudari, da ni obravnaval vseh področjih, temveč po njegovem mnenju za
trenutne razmere le najpomembnejše, katerih hierarhijo sam nakaže v uvodu (»/…/ za povečanje
konkurenčnosti gospodarstva, čemur vidite, namenjam osrednjo pozornost, je bistveno pospeše-
vanje znanstvenega in tehnološkega razvoja /.../ /poudarila J. Ž./«
Kot njegov predhodnik, Janez Janša, tudi Borut Pahor slovi po svojih
govorniških sposobnostih, a se tako njuni govori kot nastopi precej razli-
kujejo med sabo. Pahor v primerjavi z Janšo namreč slovi po živahnih na-
stopih, prav tako je običajno vsebina njegovih govorov jasneje strukturira-
na v smislu eksplicitnega nakazovanja prehodov med posameznimi deli go-
vora, raba govorniških sredstev prepričevanja pa se velikokrat približa pou-
darjenemu izražanju in vzbujanju čustev.
Podobne značilnosti lahko ugotovimo tudi v analiziranem govoru, ki
je skoraj polovico krajši od Janševega (le okrog 35 min) in je, kot smo že
omenili, podrejen eni sami tematiki: kakšna bo vlada, ki jo bo kot pred-
sednik predlagal, in kako se bo v razmerah t. i. globalne krize spoprije-
la z upravljanjem države.23 Po strukturi je govor še jasneje členjen, saj ga v
primerjavi z Janševim govorom znotraj večjih komponent pogosteje čle-
nijo različni zaznamovalci prehoda med posameznimi vsebinskimi sklo-
pi (»prvič … drugič … tretjič«, »nadalje«, »spoštovani«, »na koncu, a ne
nazadnje« ipd.).24 Okvirno ga lahko povzamemo v štirih izhodiščih:
— Exordium/uvod (prikaz lastne pripravljenosti za opravljanje nalog
predsednika vlade, zavrnitev možnega protiargumenta o pretirani ambi-
cioznosti);
— Narratio/pripoved (predstavitev trenutnih razmer v državi in opre-
delitev temeljnih nalog nove vlade);
— Probatio/dokazi (zgoščen prikaz pomembnejših točk programskega
osnutka bodoče vlade: finančna politika in gospodarski razvoj, znanost in
izobraževanje, okolje, socialna politika, varnost, zunanja politika, posebej
izbrana podpodročja);25
— Peroratio/zaključek (napoved izhodiščnega preseganja drugačnosti
in ideoloških delitev, poziv k enotnosti in sodelovanju).
Bolj kot po strukturi se Pahorjev govor od Janševega razlikuje po vsebi-
ni, ki odraža rabo nekoliko drugačnih prepričevalnih strategij in tako bolj
ali manj ustaljeno vsebino nagovora kandidata za predsednika vlade pred-
stavlja v povsem drugačni luči. Nagovor Janeza Janše iz leta 2004 je zadr-
23 Če bi besedilo analizirali v okviru antičnih staseis (ali t. i. spornih točk), bi ugotovili, da sta za
govorca bistveni sporna točka definicije (kako opredeliti krizo v tem prostoru in času) in sporna
točka kvalitete (kako razumeti krizo v smislu vrednot, ali kot nekaj pozitivnega ali negativnega).
24 O členitvi teme govora kot o posebni etotični strategiji (divisio) pišemo nekoliko kasneje.
25 Govorec eksplicitno poudari, da ni obravnaval vseh področjih, temveč po njegovem mnenju za
trenutne razmere le najpomembnejše, katerih hierarhijo sam nakaže v uvodu (»/…/ za povečanje
konkurenčnosti gospodarstva, čemur vidite, namenjam osrednjo pozornost, je bistveno pospeše-
vanje znanstvenega in tehnološkega razvoja /.../ /poudarila J. Ž./«
