Page 156 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 156
Medijska politika v postsocializmu
— »karakterizacija«, ki v okviru prikaza stereotipnih značajev oziro-
ma pričakovanega družbenega dobrega ali slabega vedenja okrepi verje-
tnost dokazov;16
— »del argumentativnega niza«, znotraj katerega se v vlogi ene od pre-
mis ali sklepa pojavlja bodisi govorčeva značajska podoba oziroma določe-
no čustvo.17
Analiza retoričnega etosa v slovenskem političnem
govorništvu – študija dveh primerov
Za prikaz analize etosa s pomočjo antičnih retoričnih konceptov smo
izbrali dva govora, ki ju opredeljuje podobna retorična situacija. Gre za go-
vora, s katerima sta kandidata za predsednika slovenske vlade (Janez Jan-
ša v letu 2004 in Borut Pahor v letu 2008) nastopila v Državnem zboru
na prvi izredni seji po državnozborskih volitvah in konstituiranju nove-
ga zbora poslancev. Okoliščine obeh govorov so tesno povezane z držav-
nozborskimi volitvami, kajti njihov rezultat neposredno vpliva na to, koga
predsednik republike (po posvetovanju s poslanskimi skupinami) imenu-
je za mandatarja, ki naj sestavi prihodnjo vlado. Toda predsednikov pre-
dlog mora potrditi tudi državni zbor in pred tajnim glasovanjem predlaga-
ni kandidat nagovori poslance ter predstavi vladni program.
Pregled objavljenih nagovorov drugih kandidatov, ki so bili v obdobju
od 1996 do 2004 predlagani za predsednike vlade, razkrije, da se po vse-
binski plati tovrstni govori med sabo ne razlikujejo.18 Kandidat v uvodu
nagovori poslušalce, nato pa preide na oris programa bodoče vlade, ki ga
običajno predstavi v okviru specifičnih področij, in slednje glede na tre-
16 Na ta način govorec tesneje poveže med sabo lastne trditve in obstoječa dejstva, ki jih nato
uporabi v retorični argumentaciji. Ti toposi se nanašajo na družbene stereotipe in so pri občin-
stvu splošno poznani, zato je izvajanje argumentov iz njih lahko uspešno (primer za tako obli-
ko so zlasti toposi vsakdanjih situacij, razmer in okoliščin, ki predvidevajo določen tip vedenja).
Antična izhodišča najdemo v govorniških predvajah, ki vsebujejo karakterizacije (e. g. enkomi-
on/laudatio), kjer je posameznikova podoba orisana v okviru treh dejavnikov, ki so po mnenju
Starih opredeljevali človekov značaj, to so izvor, vzgoja/izobraževanje in dejanja. Matjaž Babič,
Predvaje za pouk govorništva (pripisane Hermogenu iz Tarsa), v: Šolsko polje 1 (2006), 69–101.
17 Tako Aristotelova Retorika kot Anaksimenova Retorika za Aleksandra navajata primere, ki jih
lahko povzamemo kot Jaz sem po značaju A, zato ni verjetno, da bi storil X. in Moj nasprotnik je
morilec, zato morate občutiti B.
18 Prepisi magnetogramov sej Državnega zbora so dostopni na spletni strani DZ (http://www.dz-
rs.si/index.php?id=97&cs=1&st=m&mandate=1). Nagovori kandidatov za predsednika vlade
RS so dostopni za obdobja 1996–2000 (nagovor dr. Janeza Drnovška; 7. 6. 2000–30.11.2000 –
nagovor dr. Andreja Bajuka), 2000–2004 (nagovor dr. Janeza Drnovška, 19. 12. 2002 do 3. 12.
2004 – nagovor mag. Antona Ropa), 2004–2008 (nagovor Janeza Janše), 2008– (nagovor Bo-
ruta Pahorja).
— »karakterizacija«, ki v okviru prikaza stereotipnih značajev oziro-
ma pričakovanega družbenega dobrega ali slabega vedenja okrepi verje-
tnost dokazov;16
— »del argumentativnega niza«, znotraj katerega se v vlogi ene od pre-
mis ali sklepa pojavlja bodisi govorčeva značajska podoba oziroma določe-
no čustvo.17
Analiza retoričnega etosa v slovenskem političnem
govorništvu – študija dveh primerov
Za prikaz analize etosa s pomočjo antičnih retoričnih konceptov smo
izbrali dva govora, ki ju opredeljuje podobna retorična situacija. Gre za go-
vora, s katerima sta kandidata za predsednika slovenske vlade (Janez Jan-
ša v letu 2004 in Borut Pahor v letu 2008) nastopila v Državnem zboru
na prvi izredni seji po državnozborskih volitvah in konstituiranju nove-
ga zbora poslancev. Okoliščine obeh govorov so tesno povezane z držav-
nozborskimi volitvami, kajti njihov rezultat neposredno vpliva na to, koga
predsednik republike (po posvetovanju s poslanskimi skupinami) imenu-
je za mandatarja, ki naj sestavi prihodnjo vlado. Toda predsednikov pre-
dlog mora potrditi tudi državni zbor in pred tajnim glasovanjem predlaga-
ni kandidat nagovori poslance ter predstavi vladni program.
Pregled objavljenih nagovorov drugih kandidatov, ki so bili v obdobju
od 1996 do 2004 predlagani za predsednike vlade, razkrije, da se po vse-
binski plati tovrstni govori med sabo ne razlikujejo.18 Kandidat v uvodu
nagovori poslušalce, nato pa preide na oris programa bodoče vlade, ki ga
običajno predstavi v okviru specifičnih področij, in slednje glede na tre-
16 Na ta način govorec tesneje poveže med sabo lastne trditve in obstoječa dejstva, ki jih nato
uporabi v retorični argumentaciji. Ti toposi se nanašajo na družbene stereotipe in so pri občin-
stvu splošno poznani, zato je izvajanje argumentov iz njih lahko uspešno (primer za tako obli-
ko so zlasti toposi vsakdanjih situacij, razmer in okoliščin, ki predvidevajo določen tip vedenja).
Antična izhodišča najdemo v govorniških predvajah, ki vsebujejo karakterizacije (e. g. enkomi-
on/laudatio), kjer je posameznikova podoba orisana v okviru treh dejavnikov, ki so po mnenju
Starih opredeljevali človekov značaj, to so izvor, vzgoja/izobraževanje in dejanja. Matjaž Babič,
Predvaje za pouk govorništva (pripisane Hermogenu iz Tarsa), v: Šolsko polje 1 (2006), 69–101.
17 Tako Aristotelova Retorika kot Anaksimenova Retorika za Aleksandra navajata primere, ki jih
lahko povzamemo kot Jaz sem po značaju A, zato ni verjetno, da bi storil X. in Moj nasprotnik je
morilec, zato morate občutiti B.
18 Prepisi magnetogramov sej Državnega zbora so dostopni na spletni strani DZ (http://www.dz-
rs.si/index.php?id=97&cs=1&st=m&mandate=1). Nagovori kandidatov za predsednika vlade
RS so dostopni za obdobja 1996–2000 (nagovor dr. Janeza Drnovška; 7. 6. 2000–30.11.2000 –
nagovor dr. Andreja Bajuka), 2000–2004 (nagovor dr. Janeza Drnovška, 19. 12. 2002 do 3. 12.
2004 – nagovor mag. Antona Ropa), 2004–2008 (nagovor Janeza Janše), 2008– (nagovor Bo-
ruta Pahorja).
