Page 141 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 141
Žrtve, mame in superženske
dana je bila manjša slika še ene pevke, Ene, z naslovom »Sumo Ena – vse
debelejša in debelejša.« Lepota in slava sta pogoja za pojavljanje v tej revi-
ji in Scandal se je norčeval iz slavnih žensk, ki niso ustrezale tem normam.
Elle izhaja enkrat mesečno in je precej draga (3.2 €), medtem ko sta
Gloria in Story tednika, ki staneta 2.75 €. Vse so ženske revije, ki ciljajo na
več ali manj isto občinstvo, a je Elle bolj ekskluzivna, ima več strani (210),
več anglizmov (sexy, stylish, spirited – kot lastnosti prave Elle ženske – in
angleške naslove rubrik, kot so Ellecocktail, Elleartmix, Elleclub, Celebri-
ty, star style namesto stil zvezd ...) in več reklam. Vse tri revije več ali manj
prenašajo ista ideološka sporočila in povezujejo materialne produkte kapi-
talističnega načina produkcije – ki so prisotni v bolj ali manj prikritih obli-
kah oglaševanja – z ideologijo doseganja sreče. Razen poročil o koktajl za-
bavah ni člankov o javni sferi ne o politiki, ekonomiji, filozofiji ali filmu.
Uredniki teh medijskih produktov za reprezentacijo ženskega življenja iz-
birajo ustaljene teme, kot so poroka/ločitev ali nosečnost/posvojitev/splav.
Čeprav so junakinje zgodb včasih univerzitetne profesorice ali vrhunske
športnice, zgodbe o njih trivializirajo pomembne in promovirajo trivialne
stvari. To počnejo s pomočjo mešanice postavljanja različnih elementov,
ki sestavljajo zgodbo, v ospredje in potiskanja drugih elementov v ozadje.
V zgodbi o Zorici Tomić (Gloria, 16. julij 2008) je ta univerzitetna pro-
fesorica in avtorica številnih knjig predstavljena kot »šarmantna profesori-
ca kulturnih študij.« V ospredju je, kako je oblečena, kaj kuha in katere na-
svete za samopomoč lahko ponudbi bralstvu: »Ta sodobni svet je grozlji-
va puščava, kjer ljudje vse več komunicirajo le preko mobilnih telefonov in
interneta, čeprav pametni še zmeraj gledajo drug drugega v oči /.../ in gle-
danje v oči zahteva pogum /prevedel P. K./.« Na fotografiji nosi na pol od-
peto belo bluzo, medtem ko so njene roke v žepih in noga koketno na od-
bijaču avtomobila. V isti številki Glorie je zgodba o slavni srbski igralki te-
nisa Jeleni Janković osredotočena le na to, kako hoče Jelena izgledati (Glo-
ria, 16. julij 2008, »Hočem izgledati drugače«), kje nakupuje, kdo so nje-
ni najljubši modni oblikovalci in s koliko kovčki potuje. V zgodbi o direk-
torici beograjskega Centra Sava Jasni Dimitrijević (Gloria, 16. julij 2008)
ni pomembno, kaj je ta ženska, ki vodi najprestižnejši kulturni center v Sr-
biji, dosegla, temveč, kako izgleda njeno stanovanje: »Ustvarila je neobiča-
jen prostor, kjer daje pomembne življenjske lekcije svojima sinovoma Jako-
vu in Janku in svoji hčerki Jani ter svojim prijateljem in kjer organizira raz-
stave slik, ki jih je dobila kot poročna darila /prevedel P. K./.« Čeprav je
del članka tudi fotografija Jasnine knjižne police, »kjer ima svojo profesi-
onalno literaturo pri roki /prevedel P. K./«, sta njena služba in poklic po-
dana je bila manjša slika še ene pevke, Ene, z naslovom »Sumo Ena – vse
debelejša in debelejša.« Lepota in slava sta pogoja za pojavljanje v tej revi-
ji in Scandal se je norčeval iz slavnih žensk, ki niso ustrezale tem normam.
Elle izhaja enkrat mesečno in je precej draga (3.2 €), medtem ko sta
Gloria in Story tednika, ki staneta 2.75 €. Vse so ženske revije, ki ciljajo na
več ali manj isto občinstvo, a je Elle bolj ekskluzivna, ima več strani (210),
več anglizmov (sexy, stylish, spirited – kot lastnosti prave Elle ženske – in
angleške naslove rubrik, kot so Ellecocktail, Elleartmix, Elleclub, Celebri-
ty, star style namesto stil zvezd ...) in več reklam. Vse tri revije več ali manj
prenašajo ista ideološka sporočila in povezujejo materialne produkte kapi-
talističnega načina produkcije – ki so prisotni v bolj ali manj prikritih obli-
kah oglaševanja – z ideologijo doseganja sreče. Razen poročil o koktajl za-
bavah ni člankov o javni sferi ne o politiki, ekonomiji, filozofiji ali filmu.
Uredniki teh medijskih produktov za reprezentacijo ženskega življenja iz-
birajo ustaljene teme, kot so poroka/ločitev ali nosečnost/posvojitev/splav.
Čeprav so junakinje zgodb včasih univerzitetne profesorice ali vrhunske
športnice, zgodbe o njih trivializirajo pomembne in promovirajo trivialne
stvari. To počnejo s pomočjo mešanice postavljanja različnih elementov,
ki sestavljajo zgodbo, v ospredje in potiskanja drugih elementov v ozadje.
V zgodbi o Zorici Tomić (Gloria, 16. julij 2008) je ta univerzitetna pro-
fesorica in avtorica številnih knjig predstavljena kot »šarmantna profesori-
ca kulturnih študij.« V ospredju je, kako je oblečena, kaj kuha in katere na-
svete za samopomoč lahko ponudbi bralstvu: »Ta sodobni svet je grozlji-
va puščava, kjer ljudje vse več komunicirajo le preko mobilnih telefonov in
interneta, čeprav pametni še zmeraj gledajo drug drugega v oči /.../ in gle-
danje v oči zahteva pogum /prevedel P. K./.« Na fotografiji nosi na pol od-
peto belo bluzo, medtem ko so njene roke v žepih in noga koketno na od-
bijaču avtomobila. V isti številki Glorie je zgodba o slavni srbski igralki te-
nisa Jeleni Janković osredotočena le na to, kako hoče Jelena izgledati (Glo-
ria, 16. julij 2008, »Hočem izgledati drugače«), kje nakupuje, kdo so nje-
ni najljubši modni oblikovalci in s koliko kovčki potuje. V zgodbi o direk-
torici beograjskega Centra Sava Jasni Dimitrijević (Gloria, 16. julij 2008)
ni pomembno, kaj je ta ženska, ki vodi najprestižnejši kulturni center v Sr-
biji, dosegla, temveč, kako izgleda njeno stanovanje: »Ustvarila je neobiča-
jen prostor, kjer daje pomembne življenjske lekcije svojima sinovoma Jako-
vu in Janku in svoji hčerki Jani ter svojim prijateljem in kjer organizira raz-
stave slik, ki jih je dobila kot poročna darila /prevedel P. K./.« Čeprav je
del članka tudi fotografija Jasnine knjižne police, »kjer ima svojo profesi-
onalno literaturo pri roki /prevedel P. K./«, sta njena služba in poklic po-
