Page 136 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 136
Medijska politika v postsocializmu
Po drugi svetovni vojni se je, skupaj z industrializacijo, pojavila potre-
ba po večjem obsegu delovne sile in tako so ženske prevzele plačana dela
izven okvirov doma. »Emancipacija žensk v politični sferi in njihov vstop
v svet dela je socialna dediščina socializma. /prevedel P. K./«22 Ta navide-
zno osvobajajoča sprememba je bila, po mnenju mnogih sociologov, razlog
dvojnega (služba, dom) ali, v bivši Jugoslaviji, celo trojnega (delo, dom, siva
ekonomija) bremena, ki je bilo utemeljeno na nevarni predpostavki, da žen-
ske naravno spadajo v privatno sfero.23 To »dvojno breme« je bilo rezultat
socialistične težnje, da bi vsakomur omogočili pravico do izobrazbe in dela
in ženske so dobile večji dostop do javne sfere s sprejetjem političnih in de-
lovnih dolžnosti, ne da bi izgubile »stare in tradicionalne« ženske dolžno-
sti iz časov patriarhata.24 Z začetkom vojne se je obremenitev žensk le še po-
večala. Ker je bila večina moških v vojski, so ženske postale tako matere kot
očetje družin – edini starši – in so, v novih razmerah, sprejemale vse odlo-
čitve in bile odgovorne za preživetje družine.
Reprezentacija žensk: identiteta kot razlika
Ko smo jih spraševali o njihovem življenju, so ženske iz BiH govorile o
tranzicijskih težavah, s katerimi se srečujejo tako ženske kot moški, o svo-
jem »nižjem« položaju in o življenju »zdaj« in »takrat«. Povedale so, da
imajo ženske nižji status od moških: »/.../ ženska je, v primerjavi z moškim
– vsaj v BiH – še vedno obravnavana kot nižje bitje /.../ /prevedel P. K./«
Ena izmed udeleženk v raziskavi dojema žensko kot človeško bitje z ena-
kim naravnim statusom kot moški, toda opaža, da je to bitje v podrejenom
položaju glede na moške (oziroma normo). Glede na to, da so identitete de-
finirane glede na to, kaj nekdo ni, se pravi glede na razliko, lahko v tabelah
v dodatku (str. 144–145) vidimo, kako ženske reprezentirajo sebe (samore-
prezentacija) in moške (reprezentacija drugih).
Topos žrtve/mučeništva
Eden izmed najbolj razširjenih okvirov v dnevnem tisku je reprezenta-
cija žensk kot žrtev ali tistih, ki se bodo žrtvovale za večje dobro. Topos žr-
22 Marjeta Šinko, (D)evolucija političkog statusa žena: Tranzicijski kontekst, v: Biljana Kašić in
Marjeta Šinko, (ur.), Gyné politiké ili o političkoj građanki, Zagreb 2004, 35. Zaradi pomanjka-
nja družbenih raziskav in družboslovne teorije v BiH se teoretski del tega članka močno nasla-
nja na pretekle raziskave, narejene v bivši Jugoslaviji in kasneje v sosednjih Hrvaški in Srbiji. Kar
se tiče vprašanj in problemov, povezanih s spolom, med omenjenimi bivšimi jugoslovanskimi re-
publikami skoraj ni bilo razlik.
23 N. d., 31; Inge Tomić-Koludrović in Suzana Kunac, Rizici modernizacije: Žene u Hrvatskoj de-
vedesetih, Split 2000, 9.
24 Smiljana Leinert Novosel,Žena na pragu 21.stoljeća – između majčinstva i profesije, Zagreb 1999.
Po drugi svetovni vojni se je, skupaj z industrializacijo, pojavila potre-
ba po večjem obsegu delovne sile in tako so ženske prevzele plačana dela
izven okvirov doma. »Emancipacija žensk v politični sferi in njihov vstop
v svet dela je socialna dediščina socializma. /prevedel P. K./«22 Ta navide-
zno osvobajajoča sprememba je bila, po mnenju mnogih sociologov, razlog
dvojnega (služba, dom) ali, v bivši Jugoslaviji, celo trojnega (delo, dom, siva
ekonomija) bremena, ki je bilo utemeljeno na nevarni predpostavki, da žen-
ske naravno spadajo v privatno sfero.23 To »dvojno breme« je bilo rezultat
socialistične težnje, da bi vsakomur omogočili pravico do izobrazbe in dela
in ženske so dobile večji dostop do javne sfere s sprejetjem političnih in de-
lovnih dolžnosti, ne da bi izgubile »stare in tradicionalne« ženske dolžno-
sti iz časov patriarhata.24 Z začetkom vojne se je obremenitev žensk le še po-
večala. Ker je bila večina moških v vojski, so ženske postale tako matere kot
očetje družin – edini starši – in so, v novih razmerah, sprejemale vse odlo-
čitve in bile odgovorne za preživetje družine.
Reprezentacija žensk: identiteta kot razlika
Ko smo jih spraševali o njihovem življenju, so ženske iz BiH govorile o
tranzicijskih težavah, s katerimi se srečujejo tako ženske kot moški, o svo-
jem »nižjem« položaju in o življenju »zdaj« in »takrat«. Povedale so, da
imajo ženske nižji status od moških: »/.../ ženska je, v primerjavi z moškim
– vsaj v BiH – še vedno obravnavana kot nižje bitje /.../ /prevedel P. K./«
Ena izmed udeleženk v raziskavi dojema žensko kot človeško bitje z ena-
kim naravnim statusom kot moški, toda opaža, da je to bitje v podrejenom
položaju glede na moške (oziroma normo). Glede na to, da so identitete de-
finirane glede na to, kaj nekdo ni, se pravi glede na razliko, lahko v tabelah
v dodatku (str. 144–145) vidimo, kako ženske reprezentirajo sebe (samore-
prezentacija) in moške (reprezentacija drugih).
Topos žrtve/mučeništva
Eden izmed najbolj razširjenih okvirov v dnevnem tisku je reprezenta-
cija žensk kot žrtev ali tistih, ki se bodo žrtvovale za večje dobro. Topos žr-
22 Marjeta Šinko, (D)evolucija političkog statusa žena: Tranzicijski kontekst, v: Biljana Kašić in
Marjeta Šinko, (ur.), Gyné politiké ili o političkoj građanki, Zagreb 2004, 35. Zaradi pomanjka-
nja družbenih raziskav in družboslovne teorije v BiH se teoretski del tega članka močno nasla-
nja na pretekle raziskave, narejene v bivši Jugoslaviji in kasneje v sosednjih Hrvaški in Srbiji. Kar
se tiče vprašanj in problemov, povezanih s spolom, med omenjenimi bivšimi jugoslovanskimi re-
publikami skoraj ni bilo razlik.
23 N. d., 31; Inge Tomić-Koludrović in Suzana Kunac, Rizici modernizacije: Žene u Hrvatskoj de-
vedesetih, Split 2000, 9.
24 Smiljana Leinert Novosel,Žena na pragu 21.stoljeća – između majčinstva i profesije, Zagreb 1999.
