Page 144 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 144
Medijska politika v postsocializmu
raka do popolnih bokov«) in neosebno izražanje (»prepovedano je skupaj
nositi modro in rumeno«).
V uvodniku Elle (maj 2008) odgovorna urednica piše: »Z najboljšimi
nameni vas opozarjamo, da je čas, da se začnete boriti proti našemu sovražni-
ku številka ena – celulitu! – da ne boste celo poletje preživele nesrečne pred
ogledalom! Predlagamo vam pet metod boja proti celulitu, ki smo jih pred
tem proučili, preizkusili na sebi in nato ocenili /prevedel P. K./.« Na strani,
na katero napotuje uvodnik, dejansko najdemo imena izdelkov za boj proti
celulitu, njihove cene in oglase za kozmetične salone s telefonskimi številka-
mi, tako da se lahko takoj naročimo na seanso. Prejšnji citat je zelo tipičen,
saj kombinira imperativ dobrega izgleda s kupovanjem pravih izdelkov. A če
ga preberemo bolj pazljivo, lahko vidimo nekaj zanimivh podrobnosti: pr-
vič, odgovorna urednica uporablja strategijo pozitivne samoreprezentacije in
v imenu celotne revije s pomočjo ekskluzivnega mi postavlja samo sebe ozi-
roma revijo, katere odgovorna urednica je, v pozicijo subjekta z dobrimi na-
meni (»z najboljšimi nameni«); drugič, z uporabo te preskriptivne deontič-
ne modalnosti predpostavlja, da bodo ženske, če ne začnejo boja proti celuli-
tu, celo poletje preživele nesrečne pred ogledalom. To je nevaren konstrukt,
ki izkorišča žensko nesamozavestnost in jih dejansko reducira na objekte. V
naslednjem stavku ponuja odrešitev v obliki petih proticelulitnih terapij, kar
potiska ženske, ki se odločajo za proticelulitne terapije, v subjektno pozicijo,
kjer je ta dejavnost njihova edina možnost, da postanejo akterke.
Namesto epiloga – kaj naj si mislimo o vsem skupaj?
Različni trajektoriji in različne identitetne koordinate vzdolž osi patri-
arhata in emancipacije, ki smo jih raziskovali v tem članku, razkrivajo po-
drejanje žensk in žensko mučeništvo kot korelat moške dominacije in pa-
triarhata. Enako velja za mučeniški mikromatriarhat, medtem ko ima vsa-
kodnevni ženski boj emancipatorni potencial in (čeprav je vezan na priva-
tno sfero) ostaja pomemben del ženske ekonomije preživetja v BiH. Re-
zultati raziskave kažejo precej shizofreno podobo: ženske so po eni strani
v medijih v BiH pretežno nevidne,29 po drugi strani pa so okviri, v katerih
se ženske pojavljajo v medijih, predvidljivi in splošno sprejemljivi, torej na-
biti z ideologijo. Ti okviri navidez ustrezajo dejanskim ženskim govorom,
a to je daleč od kakršnekoli emancipatornosti, saj medijski diskurz o žen-
skah zajema le skrbno izbran del dejanskega ženskega govora. Trenutno so
mediji v BiH gluhi, neobčutljivi in očitno nezainteresirani za večje vključe-
vanje žensk v javno sfero.
29 Majstorović in Turjačanin, n. d.
raka do popolnih bokov«) in neosebno izražanje (»prepovedano je skupaj
nositi modro in rumeno«).
V uvodniku Elle (maj 2008) odgovorna urednica piše: »Z najboljšimi
nameni vas opozarjamo, da je čas, da se začnete boriti proti našemu sovražni-
ku številka ena – celulitu! – da ne boste celo poletje preživele nesrečne pred
ogledalom! Predlagamo vam pet metod boja proti celulitu, ki smo jih pred
tem proučili, preizkusili na sebi in nato ocenili /prevedel P. K./.« Na strani,
na katero napotuje uvodnik, dejansko najdemo imena izdelkov za boj proti
celulitu, njihove cene in oglase za kozmetične salone s telefonskimi številka-
mi, tako da se lahko takoj naročimo na seanso. Prejšnji citat je zelo tipičen,
saj kombinira imperativ dobrega izgleda s kupovanjem pravih izdelkov. A če
ga preberemo bolj pazljivo, lahko vidimo nekaj zanimivh podrobnosti: pr-
vič, odgovorna urednica uporablja strategijo pozitivne samoreprezentacije in
v imenu celotne revije s pomočjo ekskluzivnega mi postavlja samo sebe ozi-
roma revijo, katere odgovorna urednica je, v pozicijo subjekta z dobrimi na-
meni (»z najboljšimi nameni«); drugič, z uporabo te preskriptivne deontič-
ne modalnosti predpostavlja, da bodo ženske, če ne začnejo boja proti celuli-
tu, celo poletje preživele nesrečne pred ogledalom. To je nevaren konstrukt,
ki izkorišča žensko nesamozavestnost in jih dejansko reducira na objekte. V
naslednjem stavku ponuja odrešitev v obliki petih proticelulitnih terapij, kar
potiska ženske, ki se odločajo za proticelulitne terapije, v subjektno pozicijo,
kjer je ta dejavnost njihova edina možnost, da postanejo akterke.
Namesto epiloga – kaj naj si mislimo o vsem skupaj?
Različni trajektoriji in različne identitetne koordinate vzdolž osi patri-
arhata in emancipacije, ki smo jih raziskovali v tem članku, razkrivajo po-
drejanje žensk in žensko mučeništvo kot korelat moške dominacije in pa-
triarhata. Enako velja za mučeniški mikromatriarhat, medtem ko ima vsa-
kodnevni ženski boj emancipatorni potencial in (čeprav je vezan na priva-
tno sfero) ostaja pomemben del ženske ekonomije preživetja v BiH. Re-
zultati raziskave kažejo precej shizofreno podobo: ženske so po eni strani
v medijih v BiH pretežno nevidne,29 po drugi strani pa so okviri, v katerih
se ženske pojavljajo v medijih, predvidljivi in splošno sprejemljivi, torej na-
biti z ideologijo. Ti okviri navidez ustrezajo dejanskim ženskim govorom,
a to je daleč od kakršnekoli emancipatornosti, saj medijski diskurz o žen-
skah zajema le skrbno izbran del dejanskega ženskega govora. Trenutno so
mediji v BiH gluhi, neobčutljivi in očitno nezainteresirani za večje vključe-
vanje žensk v javno sfero.
29 Majstorović in Turjačanin, n. d.
