Page 143 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 143
Žrtve, mame in superženske
Članek se začne z romantičnim uvodom: »Mnogi govorijo, da so pravljice
le del domišljije, toda zdi se, da se včasih uresničijo. Kot v najlepši ljubezen-
ski zgodbi je prejšnji vikend poroka kronala ljubezen /.../ /prevedel P. K./«
Ostanek iste številke Story je namenjen slavnim gostom, katoliški iko-
nografiji, plesu ipd. Malo naprej je članek o znanem košarkašu Gordanu
Goričku z naslovom »Končno srečen in zadovoljen oče.« Čez nekaj stra-
ni je članek z naslovom »Čakajoč na drugega otroka« in še malo naprej
»Čakajoč na tretjo srečo«, zgodba o Gillian Anderson (zvezdi X Files), ki
pričakuje tretjega otroka in še več člankov o različnih parih in romancah.
Preostanek revije je namenjen modi in nakupovanju. Tipična shema žen-
ske kot dela para in udeleženke v romantičnih zgodbah obenem promovi-
ra figuro »superženske«, ki ima vse in lahko naredi vse.
Deontična modalnost kot zbirka navodil za pravilno
obnašanje
Poleg teh, bolj ali manj subtilnih namigov, da so poroka in otroci vse,
kar si ženska želi, je, glede na preskriptivno vrednost teh revij, njihova naj-
pomembnejša lastnost deontična modalnost tekstov, kjer uredniki in novi-
narji, kot tudi oglaševalci ter modna in kozmetična industrija, izvajajo svo-
jo moč in avtoriteto. Celotno poudarjanje pomembnosti lepote in telesne-
ga izgleda je v ženskih revijah ambivalentna mešanica avtoritarnega distan-
ciranja in afektivne udeležbe. Igranje na mit o ženski lepoti je v tem konte-
kstu povsem sprejemljiva ideja, ki predpostavlja, da bodo ženske imele več
moči, če bodo lepe – in če morda še niso lepe, jim bodo pri Elle povedali,
kako in kje lahko kupijo lepoto.
Deontična modalnost se ne izraža nujno skozi klasične modalne glago-
le, njen ideološki potencial se lahko izraža tudi s pomočjo naslednjih dis-
kurzivnih strategij: povezovanja deontičnega vira in naslovnika (ki je po-
navadi anonimni bralec, ali druga oseba ednine ti ali tretja oseba ednine
ali množine ženska/ženske, ali prva oseba množine me, kar simulira soli-
darnost), kumulativne modalnosti ali večanja intenzivnosti in negativno-
sti.28 Kumulativna modalnost se izraža skozi številna jezikovna sredstva,
kot so glagoli opozarjati, svetovati, rotiti, svariti, pridevniki, ki izražajo ab-
solutnost ali intenzivnost (»to je najboljše«, »to šteje«, »prepotreben iz-
delek«), primerjalniki in superlativi (»najboljše stvari«, »najelegantnej-
ši parfum«), postavljanje pravil (»nekaj pravil za vitkejše noge«, »dva ko-
28 Ourania Hatzidaki, Greek Men‘s and Women‘s Magazines as Codes of Gender Conduct: The
Role of Deontic Modality, referat s konference CADAAD, University of Hertfordshire 2008.
Članek se začne z romantičnim uvodom: »Mnogi govorijo, da so pravljice
le del domišljije, toda zdi se, da se včasih uresničijo. Kot v najlepši ljubezen-
ski zgodbi je prejšnji vikend poroka kronala ljubezen /.../ /prevedel P. K./«
Ostanek iste številke Story je namenjen slavnim gostom, katoliški iko-
nografiji, plesu ipd. Malo naprej je članek o znanem košarkašu Gordanu
Goričku z naslovom »Končno srečen in zadovoljen oče.« Čez nekaj stra-
ni je članek z naslovom »Čakajoč na drugega otroka« in še malo naprej
»Čakajoč na tretjo srečo«, zgodba o Gillian Anderson (zvezdi X Files), ki
pričakuje tretjega otroka in še več člankov o različnih parih in romancah.
Preostanek revije je namenjen modi in nakupovanju. Tipična shema žen-
ske kot dela para in udeleženke v romantičnih zgodbah obenem promovi-
ra figuro »superženske«, ki ima vse in lahko naredi vse.
Deontična modalnost kot zbirka navodil za pravilno
obnašanje
Poleg teh, bolj ali manj subtilnih namigov, da so poroka in otroci vse,
kar si ženska želi, je, glede na preskriptivno vrednost teh revij, njihova naj-
pomembnejša lastnost deontična modalnost tekstov, kjer uredniki in novi-
narji, kot tudi oglaševalci ter modna in kozmetična industrija, izvajajo svo-
jo moč in avtoriteto. Celotno poudarjanje pomembnosti lepote in telesne-
ga izgleda je v ženskih revijah ambivalentna mešanica avtoritarnega distan-
ciranja in afektivne udeležbe. Igranje na mit o ženski lepoti je v tem konte-
kstu povsem sprejemljiva ideja, ki predpostavlja, da bodo ženske imele več
moči, če bodo lepe – in če morda še niso lepe, jim bodo pri Elle povedali,
kako in kje lahko kupijo lepoto.
Deontična modalnost se ne izraža nujno skozi klasične modalne glago-
le, njen ideološki potencial se lahko izraža tudi s pomočjo naslednjih dis-
kurzivnih strategij: povezovanja deontičnega vira in naslovnika (ki je po-
navadi anonimni bralec, ali druga oseba ednine ti ali tretja oseba ednine
ali množine ženska/ženske, ali prva oseba množine me, kar simulira soli-
darnost), kumulativne modalnosti ali večanja intenzivnosti in negativno-
sti.28 Kumulativna modalnost se izraža skozi številna jezikovna sredstva,
kot so glagoli opozarjati, svetovati, rotiti, svariti, pridevniki, ki izražajo ab-
solutnost ali intenzivnost (»to je najboljše«, »to šteje«, »prepotreben iz-
delek«), primerjalniki in superlativi (»najboljše stvari«, »najelegantnej-
ši parfum«), postavljanje pravil (»nekaj pravil za vitkejše noge«, »dva ko-
28 Ourania Hatzidaki, Greek Men‘s and Women‘s Magazines as Codes of Gender Conduct: The
Role of Deontic Modality, referat s konference CADAAD, University of Hertfordshire 2008.
