Page 134 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 134
Medijska politika v postsocializmu
pa povsem izključene, ko je šlo za pozicije moči ali slave.12 Specializirane
ženske revije, ki prihajajo predvsem iz sosednjih Hrvaške in Srbije, zmanj-
šujejo pomen ženskosti in jo reducirajo na zgodbe o poroki in družini sku-
paj s preskriptivno deontično modalnostjo, ki bolj ali manj prikrito suge-
rira, kako naj se ženske obnašajo. Vse to potiska ženske iz BiH v ozadje in
jim odvzema možnost izoblikovanja resnega političnega programa, še po-
sebej, ko poskušajo najti službo in varnost v času podivjane in težavne tran-
zicije. A analiza le-teh, zunanjih diskurzov daje enodimenzionalno sliko.
Če za trenutek pustimo ob strani politično ekonomijo množičnih medi-
jev v BiH in dejstvo, da medijsko krajino v BiH v večjem delu kontrolirajo
srbski in hrvaški mediji – vsaj na področju ženskih revij, ki jih financirajo
kozmetična, modna in oglaševalska industrija, je moj precej omejen in de-
len cilj začrtati diskurzivno pokrajino, v kateri se nahajajo ženske iz BiH,
skozi analizo součinkovanja treh različnih diskurzov, ki vsebujejo primer-
ljive in tudi povsem različne reprezentacije žensk v BiH, na način kritične
analize diskurza.13 Najprej bi rada podala nekaj kontekstualnih informacij
o tem, kakšen je družbeno-zgodovinski položaj žensk v BiH in kasneje še o
tem, kako se pogajajo za svoje subjektivne pozicije.
V prvem delu bom, kot dodatno kontekstualizacijo, uporabila del po-
datkov, pridobljenih v analizi (katere namen je bil raziskati konstrukcijo
ženskih subjektivnosti, razpetih med patriarhatom in emancipacijo) govora
žensk iz dveh različnih družbenih razredov: delavk v butikih in izobraženih
profesionalk. Drugi del bo osredotočen na analizo pojavljanja žensk v dveh
glavnih dnevnikih v BiH kot delu operacionalizacije družbene realnosti.14
S primerjavo obeh vrst podatkov bom poskušala ugotoviti, ali in kako re-
prezentacije žensk v uradnih medijih, ki se oblikujejo znotraj družbeno do-
minantnih okvirov, ustrezajo diskurzom dejanskih žensk. Zadnji del član-
ka je namenjen analizi družbenih akterjev in deontične modalnosti v dvaj-
setih številkah najbolj branih ženskih revij v BiH. V prvem delu je analiza
bolj splošna, medtem ko v drugem delu postane bolj specifična, saj se ženske
revije, v nasprotju s splošnimi dnevniki, usmerjajo prav na ženske.
Kontekstualiziranje žensk v BiH
Če hočemo ugotoviti, ali se lahko diskurzivno konstruirana realnost
spremeni, moramo najprej videti, kakšna sta družbeno tkivo in realnost,
12 Majstorović in Turjačanin, n. d.
13 Norman Fairclough, Language and Power, London 1989; Norman Fairclough, Analysing Dis-
course: Textual Analysis for Social Research, London in New York 2003; Reisigl in Wodak, n. d.;
Meyer in Wodak, n. d.
14 Majstorović in Turjačanin, n. d.
pa povsem izključene, ko je šlo za pozicije moči ali slave.12 Specializirane
ženske revije, ki prihajajo predvsem iz sosednjih Hrvaške in Srbije, zmanj-
šujejo pomen ženskosti in jo reducirajo na zgodbe o poroki in družini sku-
paj s preskriptivno deontično modalnostjo, ki bolj ali manj prikrito suge-
rira, kako naj se ženske obnašajo. Vse to potiska ženske iz BiH v ozadje in
jim odvzema možnost izoblikovanja resnega političnega programa, še po-
sebej, ko poskušajo najti službo in varnost v času podivjane in težavne tran-
zicije. A analiza le-teh, zunanjih diskurzov daje enodimenzionalno sliko.
Če za trenutek pustimo ob strani politično ekonomijo množičnih medi-
jev v BiH in dejstvo, da medijsko krajino v BiH v večjem delu kontrolirajo
srbski in hrvaški mediji – vsaj na področju ženskih revij, ki jih financirajo
kozmetična, modna in oglaševalska industrija, je moj precej omejen in de-
len cilj začrtati diskurzivno pokrajino, v kateri se nahajajo ženske iz BiH,
skozi analizo součinkovanja treh različnih diskurzov, ki vsebujejo primer-
ljive in tudi povsem različne reprezentacije žensk v BiH, na način kritične
analize diskurza.13 Najprej bi rada podala nekaj kontekstualnih informacij
o tem, kakšen je družbeno-zgodovinski položaj žensk v BiH in kasneje še o
tem, kako se pogajajo za svoje subjektivne pozicije.
V prvem delu bom, kot dodatno kontekstualizacijo, uporabila del po-
datkov, pridobljenih v analizi (katere namen je bil raziskati konstrukcijo
ženskih subjektivnosti, razpetih med patriarhatom in emancipacijo) govora
žensk iz dveh različnih družbenih razredov: delavk v butikih in izobraženih
profesionalk. Drugi del bo osredotočen na analizo pojavljanja žensk v dveh
glavnih dnevnikih v BiH kot delu operacionalizacije družbene realnosti.14
S primerjavo obeh vrst podatkov bom poskušala ugotoviti, ali in kako re-
prezentacije žensk v uradnih medijih, ki se oblikujejo znotraj družbeno do-
minantnih okvirov, ustrezajo diskurzom dejanskih žensk. Zadnji del član-
ka je namenjen analizi družbenih akterjev in deontične modalnosti v dvaj-
setih številkah najbolj branih ženskih revij v BiH. V prvem delu je analiza
bolj splošna, medtem ko v drugem delu postane bolj specifična, saj se ženske
revije, v nasprotju s splošnimi dnevniki, usmerjajo prav na ženske.
Kontekstualiziranje žensk v BiH
Če hočemo ugotoviti, ali se lahko diskurzivno konstruirana realnost
spremeni, moramo najprej videti, kakšna sta družbeno tkivo in realnost,
12 Majstorović in Turjačanin, n. d.
13 Norman Fairclough, Language and Power, London 1989; Norman Fairclough, Analysing Dis-
course: Textual Analysis for Social Research, London in New York 2003; Reisigl in Wodak, n. d.;
Meyer in Wodak, n. d.
14 Majstorović in Turjačanin, n. d.
