Page 133 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 133
Žrtve, mame in superženske
zah tiskanih medijev6 in na raziskavi diskurzov ženskih revij o ženskah in
za ženske – in ugotoviti, kje se vsi ti diskurzi srečujejo in kakšno realnost
ustvarajo ter kakšna realnost ustvarja njih.
Nekaj metodoloških zadržkov glede raziskovanja spola
in diskurza v specifičnih kontekstih
Kellner je produkcijo kulture, analizo tekstov kot kulturnih produktov
in recepcijo občinstva definiral kot tri osnovne stebre kritičnih kulturnih
študij.7 Vsakokrat, ko imamo pred sabo tekste, še posebej medijske tekste,
imamo opravka z reprezentacijami, ideologijami in okviri, z »miti, načini
gledanja na svet, ki odzvanjajo v zavestnem umu in nezavednih strasteh in
ki izražajo in ustvarjajo družbeno organizacijo /prevedel P. K./.«8
A vseeno mediji v BiH, tako dnevniki kot specializirane ženske revije,
ne odsevajo družbene realnosti. Walter Lipmann je že pred časom rekel, da
»novice in resnica niso eno in isto«,9 da se »resnice ne da povedati objek-
tivno, saj je subjektivna in zahteva več opazovanja in razlaganja, kot ga do-
voljuje neizprosen ritem produkcije novic«10 in da je »novinarjevo mnenje
sestavljeno iz njegovih lastnih stereotipov /prevedel P. K./.«11 V medijih, ki
povojno in postsocialistično družbo v BiH prej olepšujejo, kot da bi ji na-
stavljali zrcalo, so ženske reprezentirane stereotipno ali pa sploh niso repre-
zentirane. Nekateri izmed običajnih okvirov, v katerih se ženske pojavljajo
v časopisih, so mati/žena/gospodinja, starka ali zvezda/starleta, opaziti pa
je mogoče tudi veliko razliko med prezentacijami lokalnih visoko izobra-
ženih žensk (političark, sodnic, ekonomistk) in tistih iz tujine.
Poročanje o ženskah v BiH je tesno povezano z viktimizacijo, kar ustre-
za ugotovitvam iz raziskav fokusnih skupin – ženske so bile običajno repre-
zentirane kot gospodinje, skrbnice, bodoče neveste, žrtve, superženske ali
6 Danijela Majstorović in Vladimir Turjačanin, The Representation of Women in BiH Dailies:
Gender and Ethnic Separation in Society, v: Nirman Moranjak-Bamburać, Tarik Jusić in Aad-
la Isanović (ur.), Stereotyping: Representation of Women in Print Media in South East Europe, Sa-
rajevo 2006.
7 Douglas Kellner, Cultural studies, Multiculturalism and Media Culture, v: Gail Dines in Jean
M. Humez (ur.), Gender, Race and Class in Media, London 2003.
8 Gaye Tuchman, The Symbolic Annihilation of Women by the Mass Media, v: James W. Benet,
Arlene K. Daniels in Gaye Tuchman (ur.), Hearth and Home: Images of Women in the Mass Me-
dia, New York 1978, 31.
9 Walter Lippmann, Public Opinion, Project Gutenberg E-book, 1921, 162–163. http://www.gu-
tenberg.org/dirs/etext04/pbpnn10.txt.
10 N. d., 162.
11 N. d., 159.
zah tiskanih medijev6 in na raziskavi diskurzov ženskih revij o ženskah in
za ženske – in ugotoviti, kje se vsi ti diskurzi srečujejo in kakšno realnost
ustvarajo ter kakšna realnost ustvarja njih.
Nekaj metodoloških zadržkov glede raziskovanja spola
in diskurza v specifičnih kontekstih
Kellner je produkcijo kulture, analizo tekstov kot kulturnih produktov
in recepcijo občinstva definiral kot tri osnovne stebre kritičnih kulturnih
študij.7 Vsakokrat, ko imamo pred sabo tekste, še posebej medijske tekste,
imamo opravka z reprezentacijami, ideologijami in okviri, z »miti, načini
gledanja na svet, ki odzvanjajo v zavestnem umu in nezavednih strasteh in
ki izražajo in ustvarjajo družbeno organizacijo /prevedel P. K./.«8
A vseeno mediji v BiH, tako dnevniki kot specializirane ženske revije,
ne odsevajo družbene realnosti. Walter Lipmann je že pred časom rekel, da
»novice in resnica niso eno in isto«,9 da se »resnice ne da povedati objek-
tivno, saj je subjektivna in zahteva več opazovanja in razlaganja, kot ga do-
voljuje neizprosen ritem produkcije novic«10 in da je »novinarjevo mnenje
sestavljeno iz njegovih lastnih stereotipov /prevedel P. K./.«11 V medijih, ki
povojno in postsocialistično družbo v BiH prej olepšujejo, kot da bi ji na-
stavljali zrcalo, so ženske reprezentirane stereotipno ali pa sploh niso repre-
zentirane. Nekateri izmed običajnih okvirov, v katerih se ženske pojavljajo
v časopisih, so mati/žena/gospodinja, starka ali zvezda/starleta, opaziti pa
je mogoče tudi veliko razliko med prezentacijami lokalnih visoko izobra-
ženih žensk (političark, sodnic, ekonomistk) in tistih iz tujine.
Poročanje o ženskah v BiH je tesno povezano z viktimizacijo, kar ustre-
za ugotovitvam iz raziskav fokusnih skupin – ženske so bile običajno repre-
zentirane kot gospodinje, skrbnice, bodoče neveste, žrtve, superženske ali
6 Danijela Majstorović in Vladimir Turjačanin, The Representation of Women in BiH Dailies:
Gender and Ethnic Separation in Society, v: Nirman Moranjak-Bamburać, Tarik Jusić in Aad-
la Isanović (ur.), Stereotyping: Representation of Women in Print Media in South East Europe, Sa-
rajevo 2006.
7 Douglas Kellner, Cultural studies, Multiculturalism and Media Culture, v: Gail Dines in Jean
M. Humez (ur.), Gender, Race and Class in Media, London 2003.
8 Gaye Tuchman, The Symbolic Annihilation of Women by the Mass Media, v: James W. Benet,
Arlene K. Daniels in Gaye Tuchman (ur.), Hearth and Home: Images of Women in the Mass Me-
dia, New York 1978, 31.
9 Walter Lippmann, Public Opinion, Project Gutenberg E-book, 1921, 162–163. http://www.gu-
tenberg.org/dirs/etext04/pbpnn10.txt.
10 N. d., 162.
11 N. d., 159.
