Page 132 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 132
Medijska politika v postsocializmu
podrejajo in zatirajo ženske in da se lahko družbena sprememba zgodi s po-
močjo večje družbene mobilnosti na področjih izobrazbe in dela ter z bri-
sanjem mej med družbenimi področji tako za ženske kot moške. Da bi pri-
šlo do tega, moramo napraviti več interdisciplinarnih in kritičnih analiz. S
sprejetjem definicije diskurza kot družbene prakse in še posebej z uporabo
diskurzivno-zgodovinske metode,3 ki je osnovana na triangulaciji4 in moč-
ni kontekstualizaciji, skupaj z analizami skrbno izbranih korpusov tekstov,
lahko pojasnimo delovanje vsaj nekaterih izmed omenjenih mehanizmov,
kot tudi potrdimo dejstvo, da je realnost dejansko družbeno konstruirana.
Zares izčrpna raziskava našega problema bi zahtevala večjo skupino razi-
skovalcev – saj interdisciplinarnosti in multiperspektivizma ni nikoli pre-
več – toda upam, da bo izbira korpusa tekstov postavila vsaj nekakšen te-
melj za prihodnje raziskovanje.
Ko raziskujemo spolne subjektivnosti, kot so ženske identitete v konte-
kstu Balkana, ali, ožje, BiH, diskurzov – medijskih tekstov, diskurzov raz-
ličnih družbenih skupin, družinskih pripovedi in diskurzov vzgajanja. ki
producirajo subjektivnosti, ne moremo analizirati zunajspecifičnih druž-
beno-ekonomskih kontekstov, v katerih se producirajo, in brez upošte-
vanja družbenih transformacij, ki so se zgodile v preteklosti. Res je, da se
identitetne norme – ki določajo, kaj naj ženska v BiH bo, kako naj izgleda
in kako naj se obnaša – nahajajo v različnih diskurzih, ki obkrožajo žen-
ske tako v zasebni kot javni sferi, a kritični realisti bi vseeno priznali ob-
stoj konkretne realnosti, v kateri živi večina žensk v BiH, in v tej realno-
sti prevladujejo revščina, brezposelnost, patriarhat, prisilna heteroseksual-
nost, poroka in skrb za otroke. Morda so edine stvari, ki jih lahko kot jezi-
koslovci analiziramo, dejansko diskurzi, a jih moramo videti ne le kot go-
vor, temveč tudi kot realne, dejanske družbene prakse.
Raziskovalni program, ki ga poskušamo začrtati v tem članku – upo-
števajoč redkost predhodnih raziskav materialnih pogojev in družbenih
praks, povezanih z ženskami v BiH – je analizirati kontekst – ta analiza je
osnovana na že obstoječih virih, analizah ženskega govora5 prejšnjih anali-
3 Martin Reisigl in Ruth Wodak, Discourse and Discrimination: Rhetorics of Racism and Anti-
Semitism, London 2001; Michael Meyer in Ruth Wodak, Methods of Critical Discourse Analysis,
London 2001.
4 Kritična analiza diskurza (KAD) vsebuje proučevanje specifičnega družbeno-političnega kon-
teksta, kar je nepogrešljiv element principa triangulacije, ki omogoča povratno filtriranje in
kombiniranje nejasnih informacij in ocenjevanje njihove točnosti. V KAD torej triangulacija
zahteva uporabo drugih virov – socioloških, političnih in zgodovinskih analiz – saj samo ana-
liza tekstov ni dovolj.
5 DanijelaMajstorovićinMajaMandić,WhatitMeanstobeaBosnianWoman–AnalyzingWomen‘sTalk
Between Patriarchy and Emancipation, referat s konference CADAAD, University of Hertfordshire 2008.
podrejajo in zatirajo ženske in da se lahko družbena sprememba zgodi s po-
močjo večje družbene mobilnosti na področjih izobrazbe in dela ter z bri-
sanjem mej med družbenimi področji tako za ženske kot moške. Da bi pri-
šlo do tega, moramo napraviti več interdisciplinarnih in kritičnih analiz. S
sprejetjem definicije diskurza kot družbene prakse in še posebej z uporabo
diskurzivno-zgodovinske metode,3 ki je osnovana na triangulaciji4 in moč-
ni kontekstualizaciji, skupaj z analizami skrbno izbranih korpusov tekstov,
lahko pojasnimo delovanje vsaj nekaterih izmed omenjenih mehanizmov,
kot tudi potrdimo dejstvo, da je realnost dejansko družbeno konstruirana.
Zares izčrpna raziskava našega problema bi zahtevala večjo skupino razi-
skovalcev – saj interdisciplinarnosti in multiperspektivizma ni nikoli pre-
več – toda upam, da bo izbira korpusa tekstov postavila vsaj nekakšen te-
melj za prihodnje raziskovanje.
Ko raziskujemo spolne subjektivnosti, kot so ženske identitete v konte-
kstu Balkana, ali, ožje, BiH, diskurzov – medijskih tekstov, diskurzov raz-
ličnih družbenih skupin, družinskih pripovedi in diskurzov vzgajanja. ki
producirajo subjektivnosti, ne moremo analizirati zunajspecifičnih druž-
beno-ekonomskih kontekstov, v katerih se producirajo, in brez upošte-
vanja družbenih transformacij, ki so se zgodile v preteklosti. Res je, da se
identitetne norme – ki določajo, kaj naj ženska v BiH bo, kako naj izgleda
in kako naj se obnaša – nahajajo v različnih diskurzih, ki obkrožajo žen-
ske tako v zasebni kot javni sferi, a kritični realisti bi vseeno priznali ob-
stoj konkretne realnosti, v kateri živi večina žensk v BiH, in v tej realno-
sti prevladujejo revščina, brezposelnost, patriarhat, prisilna heteroseksual-
nost, poroka in skrb za otroke. Morda so edine stvari, ki jih lahko kot jezi-
koslovci analiziramo, dejansko diskurzi, a jih moramo videti ne le kot go-
vor, temveč tudi kot realne, dejanske družbene prakse.
Raziskovalni program, ki ga poskušamo začrtati v tem članku – upo-
števajoč redkost predhodnih raziskav materialnih pogojev in družbenih
praks, povezanih z ženskami v BiH – je analizirati kontekst – ta analiza je
osnovana na že obstoječih virih, analizah ženskega govora5 prejšnjih anali-
3 Martin Reisigl in Ruth Wodak, Discourse and Discrimination: Rhetorics of Racism and Anti-
Semitism, London 2001; Michael Meyer in Ruth Wodak, Methods of Critical Discourse Analysis,
London 2001.
4 Kritična analiza diskurza (KAD) vsebuje proučevanje specifičnega družbeno-političnega kon-
teksta, kar je nepogrešljiv element principa triangulacije, ki omogoča povratno filtriranje in
kombiniranje nejasnih informacij in ocenjevanje njihove točnosti. V KAD torej triangulacija
zahteva uporabo drugih virov – socioloških, političnih in zgodovinskih analiz – saj samo ana-
liza tekstov ni dovolj.
5 DanijelaMajstorovićinMajaMandić,WhatitMeanstobeaBosnianWoman–AnalyzingWomen‘sTalk
Between Patriarchy and Emancipation, referat s konference CADAAD, University of Hertfordshire 2008.
