Page 135 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 135
Žrtve, mame in superženske
ki obkrožata ženske v BiH. V kontekstu BiH »mučeniški mikromatriar-
hat« še vedno vztraja kot ena izmed redkih stalnih stvari v balkanski di-
skontinuiteti, saj je za preživetje nujno, da ženske dobijo moč skozi žrtvo-
vanje samih sebe, kar je v skladu z ruralnimi, kolektivističnimi ideologija-
mi, saj reproducira patriarhat.15 Žensko mučeništvo predpostavlja pobeg v
privatno sfero in starševstvo (materinstvo) kot poglavitni ženski strategiji
v ekonomiji preživetja na Balkanu.16 Drug pomemben koncept je polperi-
ferna družba,17 kjer se vplivi tako razvitega kot tretjega sveta prekrivajo in
kjer ni mogoče preprosto uporabiti enega izmed obeh modelov.
Čeprav obstaja mnogo feminizmov, ki bi jih lahko uporabili kot platfor-
mo za razlago in problematizacijo različnih ženskih situacij,18 sta feministič-
na teorija in politika, ki sta na zahodu doživeli že »tretji val«, na Balkanu de-
ležni veliko odpora. Z nekaj izjemami19 obstaja zelo malo literature o povoj-
nem družbenem stanju žensk v BiH glede na njihove diskurze in konstrukci-
je identitet. Emancipacija žensk izpod patriarhalne kulture v bivši Jugoslaviji
se je začela med NOB in je bila »ena izmed najpomembnejših nalog antifaši-
stične fronte žensk (AFŽ), ki je bila ustanovljena 1942 in kmalu zatem uki-
njena /prevedel P. K./.«20 Emacipatorna dediščina socializma je bila velik ko-
rak naprej, saj je bil to čas, ko je bilo število žensk, ki so na področju bivše Ju-
goslavije lahko pridobile izobrazbo, največje v zgodovini. »Proces moderni-
zacije se ne bi mogel zgoditi brez resnega ogrožanja patriarhalnega reda. /pre-
vedel P. K./«21 Pred drugo svetovno vojno je bilo delo žensk v BiH le nepla-
čano domače delo in le malo žensk, če sploh katera, je imelo službo.
15 Marina Blagojević, Svakodnevica iz ženske perspektive: Samožrtvovanje i beg u privatnost, v:
Silvano Bolčić (ur.), Društvene promene i svakodnevni život. Srbija početkom devedesetih, Beo-
grad 1997; Marina Blagojević, Mizoginija: Nevidljivi uzroci, bolne posledice, in Diskriminaci-
ja: Neplaćeno, potplaćeno i potcenjeno, v: Mapiranje mizoginije u Srbiji: Diskursi i prakse, Beo-
grad 2002.
16 N. d., 1997.
17 Marina Blagojević, Ko sme da zna? Koncentrični krugovi isključivanja znanja, v: Mapiranje
mizoginije u Srbiji: Diskursi i prakse, Beograd 2002, 47; Giovanni Arrighi, Semiperipheral Deve-
lopment: The Politics of Southern Europe in the Twentieth Century, London 1985.
18 Virginia L. Olesen, Early Millennial Feminist Qualitative Research: Challenges and Con-
tours, v: Norman K. Denzin in Yvonna Lincoln (ur.), The Sage Handbook of Qualitative Re-
search, London 2005, 236.
19 Sabina Ramet (ur.), Women and Society in the Western Balkans: Women and Society in Yugo-
slavia and the Yugoslav Successor States, Philadelphia 1999; Elissa Helms, The »Nation-ing« of
Gender? Donor Policies, Islam and Women‘s NGOs in Postwar Bosnia-Herzegovina, v: Anthro-
pology of East Europe Review 2 (2003); Elissa Helms, Gendered Visions of the Bosnian Future:
Women’s Activism and Representation in Postwar Bosnia-Herzegovina (doktorska disertacija),
University of Pittsburgh, 2003.
20 Lydia Sklevicky, Konji, žene, ratovi, Zagreb 1996, 25.
21 N. d., 135.
ki obkrožata ženske v BiH. V kontekstu BiH »mučeniški mikromatriar-
hat« še vedno vztraja kot ena izmed redkih stalnih stvari v balkanski di-
skontinuiteti, saj je za preživetje nujno, da ženske dobijo moč skozi žrtvo-
vanje samih sebe, kar je v skladu z ruralnimi, kolektivističnimi ideologija-
mi, saj reproducira patriarhat.15 Žensko mučeništvo predpostavlja pobeg v
privatno sfero in starševstvo (materinstvo) kot poglavitni ženski strategiji
v ekonomiji preživetja na Balkanu.16 Drug pomemben koncept je polperi-
ferna družba,17 kjer se vplivi tako razvitega kot tretjega sveta prekrivajo in
kjer ni mogoče preprosto uporabiti enega izmed obeh modelov.
Čeprav obstaja mnogo feminizmov, ki bi jih lahko uporabili kot platfor-
mo za razlago in problematizacijo različnih ženskih situacij,18 sta feministič-
na teorija in politika, ki sta na zahodu doživeli že »tretji val«, na Balkanu de-
ležni veliko odpora. Z nekaj izjemami19 obstaja zelo malo literature o povoj-
nem družbenem stanju žensk v BiH glede na njihove diskurze in konstrukci-
je identitet. Emancipacija žensk izpod patriarhalne kulture v bivši Jugoslaviji
se je začela med NOB in je bila »ena izmed najpomembnejših nalog antifaši-
stične fronte žensk (AFŽ), ki je bila ustanovljena 1942 in kmalu zatem uki-
njena /prevedel P. K./.«20 Emacipatorna dediščina socializma je bila velik ko-
rak naprej, saj je bil to čas, ko je bilo število žensk, ki so na področju bivše Ju-
goslavije lahko pridobile izobrazbo, največje v zgodovini. »Proces moderni-
zacije se ne bi mogel zgoditi brez resnega ogrožanja patriarhalnega reda. /pre-
vedel P. K./«21 Pred drugo svetovno vojno je bilo delo žensk v BiH le nepla-
čano domače delo in le malo žensk, če sploh katera, je imelo službo.
15 Marina Blagojević, Svakodnevica iz ženske perspektive: Samožrtvovanje i beg u privatnost, v:
Silvano Bolčić (ur.), Društvene promene i svakodnevni život. Srbija početkom devedesetih, Beo-
grad 1997; Marina Blagojević, Mizoginija: Nevidljivi uzroci, bolne posledice, in Diskriminaci-
ja: Neplaćeno, potplaćeno i potcenjeno, v: Mapiranje mizoginije u Srbiji: Diskursi i prakse, Beo-
grad 2002.
16 N. d., 1997.
17 Marina Blagojević, Ko sme da zna? Koncentrični krugovi isključivanja znanja, v: Mapiranje
mizoginije u Srbiji: Diskursi i prakse, Beograd 2002, 47; Giovanni Arrighi, Semiperipheral Deve-
lopment: The Politics of Southern Europe in the Twentieth Century, London 1985.
18 Virginia L. Olesen, Early Millennial Feminist Qualitative Research: Challenges and Con-
tours, v: Norman K. Denzin in Yvonna Lincoln (ur.), The Sage Handbook of Qualitative Re-
search, London 2005, 236.
19 Sabina Ramet (ur.), Women and Society in the Western Balkans: Women and Society in Yugo-
slavia and the Yugoslav Successor States, Philadelphia 1999; Elissa Helms, The »Nation-ing« of
Gender? Donor Policies, Islam and Women‘s NGOs in Postwar Bosnia-Herzegovina, v: Anthro-
pology of East Europe Review 2 (2003); Elissa Helms, Gendered Visions of the Bosnian Future:
Women’s Activism and Representation in Postwar Bosnia-Herzegovina (doktorska disertacija),
University of Pittsburgh, 2003.
20 Lydia Sklevicky, Konji, žene, ratovi, Zagreb 1996, 25.
21 N. d., 135.
