Page 110 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 110
Medijska politika v postsocializmu
izoblikovale v ideologijah slave in potrošništva in v skladu z industrijskim
in tehnološkim razvojem ter z novo ekonomsko ciljno skupino kapitaliz-
ma – ženskami. Takšne reakcije so na žalost ostale v senci konservativnih
pridig in obsodb, a tudi v senci produktivne novonastale kategorije »žen-
skih vrednot«, ki se danes plasirajo predvsem preko ženskih medijev. Zgo-
dovinar Predrag Marković v svoji študiji o medvojnem Beogradu navaja, da
se je konec tridesetih let v časopisu Politika odprla posebna stran za žen-
ske in o tem piše: »Ta na prvi pogled majhna sprememba v koncepciji ča-
sopisa pomeni velik korak v spreminjanju splošno sprejetih družbenih vre-
dnot. ‚Ženske vrednote‘, kot jih definira Edgar Moren, postanejo priznane
in enakopravno vrednotene. Na teh ženskih straneh je vsa pozornost po-
svečena modi in oblačenju /prevedel P. K./.«28 Postavlja se vprašanje, za ka-
kšne družbene vrednote gre v tej študiji in kaj te kot takšne predstavljajo
za ženske – moderniziran remake patriarhata ali le napako v izpeljevanju?
Vse to kaže, da moramo pojma »žensko« in »ženskost« v njuni zgodo-
vinski perspektivi in v vseh njunih pojavnih diskurzih in praksah, ki so ob-
stale do danes, pazljivo brati – še posebej, kar se tiče pomena kozmopolitske-
ga in globalnega – iz perspektive zavidljivo progresivnega mišljenja, izražene-
ga v ženskih časopisih obdobja med obema vojnama. Na tem mestu bi morda
morali dodati še to, da se je »tipično ženski« fokus mainstream časopisov iz
medvojnega obdobja s časom preselil in zasedel medijski prostor ženskega ti-
ska, iz katerega je izgnal njegovo prvotno, emancipatorno vlogo.
Mediji kot orožje pacifizma in antifašističnega odpora
Pacifizem v medvojnem obdobju ni pomenil le verbalnega opredeljeva-
nja žensk za mir, temveč tudi niz akcij, ki so bile izpeljane z namenom pre-
prečiti vojno, nasilje in oboroževanje. Ženske organizacije, ustanovljene v
ta namen, so imele že od začetka internacionalen značaj. Pomemben do-
godek v tem času je bila Mednarodna konferenca žensk za mir v Beogradu
leta 1931, na kateri je bila, poleg množice referatov na temo svetovne eko-
nomske krize in razoroževanja, sprejeta tudi Resolucija za mir, v podporo
katere je bilo po svetu zbranih več kot 8 milijonov podpisov (v Kraljevini
SHS Žensko gibanje ni dobilo dovoljenja za zbiranje podpisov, a je sode-
lovalo v organizaciji in financiranju konference). Istega leta je začela delo-
vati tudi Liga žensk za mir in svobodo. Malo kasneje je del mednarodnih
ženskih organizacij osnoval Komite žensk, ki se je aktivno vključil v delo
28 Predrag J. Marković, Beograd i Evropa: 1918–1941: Evropski uticaji na proces modernizacije Be-
ograda, Beograd 1992, 67.
izoblikovale v ideologijah slave in potrošništva in v skladu z industrijskim
in tehnološkim razvojem ter z novo ekonomsko ciljno skupino kapitaliz-
ma – ženskami. Takšne reakcije so na žalost ostale v senci konservativnih
pridig in obsodb, a tudi v senci produktivne novonastale kategorije »žen-
skih vrednot«, ki se danes plasirajo predvsem preko ženskih medijev. Zgo-
dovinar Predrag Marković v svoji študiji o medvojnem Beogradu navaja, da
se je konec tridesetih let v časopisu Politika odprla posebna stran za žen-
ske in o tem piše: »Ta na prvi pogled majhna sprememba v koncepciji ča-
sopisa pomeni velik korak v spreminjanju splošno sprejetih družbenih vre-
dnot. ‚Ženske vrednote‘, kot jih definira Edgar Moren, postanejo priznane
in enakopravno vrednotene. Na teh ženskih straneh je vsa pozornost po-
svečena modi in oblačenju /prevedel P. K./.«28 Postavlja se vprašanje, za ka-
kšne družbene vrednote gre v tej študiji in kaj te kot takšne predstavljajo
za ženske – moderniziran remake patriarhata ali le napako v izpeljevanju?
Vse to kaže, da moramo pojma »žensko« in »ženskost« v njuni zgodo-
vinski perspektivi in v vseh njunih pojavnih diskurzih in praksah, ki so ob-
stale do danes, pazljivo brati – še posebej, kar se tiče pomena kozmopolitske-
ga in globalnega – iz perspektive zavidljivo progresivnega mišljenja, izražene-
ga v ženskih časopisih obdobja med obema vojnama. Na tem mestu bi morda
morali dodati še to, da se je »tipično ženski« fokus mainstream časopisov iz
medvojnega obdobja s časom preselil in zasedel medijski prostor ženskega ti-
ska, iz katerega je izgnal njegovo prvotno, emancipatorno vlogo.
Mediji kot orožje pacifizma in antifašističnega odpora
Pacifizem v medvojnem obdobju ni pomenil le verbalnega opredeljeva-
nja žensk za mir, temveč tudi niz akcij, ki so bile izpeljane z namenom pre-
prečiti vojno, nasilje in oboroževanje. Ženske organizacije, ustanovljene v
ta namen, so imele že od začetka internacionalen značaj. Pomemben do-
godek v tem času je bila Mednarodna konferenca žensk za mir v Beogradu
leta 1931, na kateri je bila, poleg množice referatov na temo svetovne eko-
nomske krize in razoroževanja, sprejeta tudi Resolucija za mir, v podporo
katere je bilo po svetu zbranih več kot 8 milijonov podpisov (v Kraljevini
SHS Žensko gibanje ni dobilo dovoljenja za zbiranje podpisov, a je sode-
lovalo v organizaciji in financiranju konference). Istega leta je začela delo-
vati tudi Liga žensk za mir in svobodo. Malo kasneje je del mednarodnih
ženskih organizacij osnoval Komite žensk, ki se je aktivno vključil v delo
28 Predrag J. Marković, Beograd i Evropa: 1918–1941: Evropski uticaji na proces modernizacije Be-
ograda, Beograd 1992, 67.
