Page 107 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 107
Medijska moč in emancipatorna politika SHS- in jugoslovanskih časopisov
krinko jugoslovanstva, znotraj katerega so se takšne težnje posredno mani-
festirale. V obeh primerih je šlo za prosrbsko jugoslovanstvo, ki pa je bilo v
končnem seštevku in glede na celoto ženskih gibanj vseeno redko zastopano.
Občutek pripadnosti jugoslovanski naciji je v ženskih krogih z vzpo-
nom fašizma v Evropi postajal močnejši in je prerasel v nadnacionalni mo-
del, ki je sprejel socialno angažirano kritiko kot uradno ideologijo proleta-
riata. Žensko gibanje je tako konec tridesetih let svoje aktivnosti osredinja-
lo na antifašistične in pacifistične akcije. Njegove članice so s časom v vse
večjem številu vstopale v Komunistično partijo, ki je obljubljala, da bo žen-
sko vprašanje rešeno skupaj z razrednim, kar je pripeljalo do tega, da je bil
feminizem ob začetku druge svetovne vojne razglašen za nepotrebno in, še
več, za »oportunistično, desničarsko prakso.«24
Kozmopolitanizem versus globalizem v ženskem tisku
Povezovanje z aktualnimi svetovnimi dogajanji in njihovo spremlja-
nje, mobilnost (preseganje mej in odkrivanje drugih in drugačnih kultur
– npr. pisanje potopisov, izobraževanje v tujini ipd.), prevajanje (kot zna-
na ženska praksa preseganja mej in zapuščanja dominatnih nacionalnih di-
skurzov), izmenjava idej in razvoj civilizacije v okviru obstoječih družbe-
nih, kulturnih, političnih in zgodovinskih razmer, vse te prakse spadajo
pod oznako kozmopolitanizem v medvojnem ženskem diskurzu. Ta -izem
je v svoji idealistični perspektivi povezan s potrebo po raziskovanju novih
in drugačnih kultur in ustvarjalnih matric, po izmenjavi različnih izku-
šenj in po tem, da se svet naredi boljši, dostopnejši in bližji s pomočjo raz-
vijanja občutka pripadnosti svetovnemu »državljanstvu«.
ska narodna zveza, s čimer bi se poudarilo, da gre za edinstveno in centralizirano organizacijo.
Po čustveni razpravi je bil dosežen kompromis, da se v ime nove zveze poleg Srbije dodata še Hr-
vaška in Slovenija, saj je Srbija morala ostati v imenu. Neda Božinović, Žensko pitanje u Srbiji u
XIX i XX veku, Beograd 1996, 105.
24 »Še posebej moramo poudariti pomen feminizma pri našem delu z ženskami, a obenem mora-
mo opozoriti na razne ‚leve‘ napake pri tem delu. Kot prvo se moramo otresti meščanskega vpliva
na naše delovanje med ženskami. Feminizem predstavlja zahteve žensk vseh slojev ločeno od zah-
tev delovnega ljudstva. S poudarjanjem skupnih ženskih zahtev v nasprotju do in v boju z mo-
škimi feminizem prikriva razredno osnovo ženskega vprašanja in s tem odvrača množice žensk
od boja proti kapitalizmu, kot tudi od boja proti razredni družbi nasploh. A s tem, ko naša Par-
tija vse jasneje in odločneje zastavlja žensko vprašanje, feminizem vse bolj izgublja svojo upravi-
čenost /.../ Feminizem v naših vrstah moramo označiti kot desničarsko oportunistično pomoč
meščanskemu ženskemu gibanju pri širjenju iluzij, da se lahko z nekimi reformami žensko vpra-
šanje reši v okvirih razredne družbe. Tak način dela ločuje ženske od revolucionarnega proleta-
riata in njegove Partije in je, glede na to, poskus likvidiranja vodilne vloge naše Partije v boju za
enakopravnost žensk /prevedel P. K./.« Vida Tomšič, V. Konferencija KPJ održana studenog
1940. u Zagrebu o radu sa ženama, v: Žene Hrvatske u narodnooslobodilačkoj borbi, Zagreb 1955.
krinko jugoslovanstva, znotraj katerega so se takšne težnje posredno mani-
festirale. V obeh primerih je šlo za prosrbsko jugoslovanstvo, ki pa je bilo v
končnem seštevku in glede na celoto ženskih gibanj vseeno redko zastopano.
Občutek pripadnosti jugoslovanski naciji je v ženskih krogih z vzpo-
nom fašizma v Evropi postajal močnejši in je prerasel v nadnacionalni mo-
del, ki je sprejel socialno angažirano kritiko kot uradno ideologijo proleta-
riata. Žensko gibanje je tako konec tridesetih let svoje aktivnosti osredinja-
lo na antifašistične in pacifistične akcije. Njegove članice so s časom v vse
večjem številu vstopale v Komunistično partijo, ki je obljubljala, da bo žen-
sko vprašanje rešeno skupaj z razrednim, kar je pripeljalo do tega, da je bil
feminizem ob začetku druge svetovne vojne razglašen za nepotrebno in, še
več, za »oportunistično, desničarsko prakso.«24
Kozmopolitanizem versus globalizem v ženskem tisku
Povezovanje z aktualnimi svetovnimi dogajanji in njihovo spremlja-
nje, mobilnost (preseganje mej in odkrivanje drugih in drugačnih kultur
– npr. pisanje potopisov, izobraževanje v tujini ipd.), prevajanje (kot zna-
na ženska praksa preseganja mej in zapuščanja dominatnih nacionalnih di-
skurzov), izmenjava idej in razvoj civilizacije v okviru obstoječih družbe-
nih, kulturnih, političnih in zgodovinskih razmer, vse te prakse spadajo
pod oznako kozmopolitanizem v medvojnem ženskem diskurzu. Ta -izem
je v svoji idealistični perspektivi povezan s potrebo po raziskovanju novih
in drugačnih kultur in ustvarjalnih matric, po izmenjavi različnih izku-
šenj in po tem, da se svet naredi boljši, dostopnejši in bližji s pomočjo raz-
vijanja občutka pripadnosti svetovnemu »državljanstvu«.
ska narodna zveza, s čimer bi se poudarilo, da gre za edinstveno in centralizirano organizacijo.
Po čustveni razpravi je bil dosežen kompromis, da se v ime nove zveze poleg Srbije dodata še Hr-
vaška in Slovenija, saj je Srbija morala ostati v imenu. Neda Božinović, Žensko pitanje u Srbiji u
XIX i XX veku, Beograd 1996, 105.
24 »Še posebej moramo poudariti pomen feminizma pri našem delu z ženskami, a obenem mora-
mo opozoriti na razne ‚leve‘ napake pri tem delu. Kot prvo se moramo otresti meščanskega vpliva
na naše delovanje med ženskami. Feminizem predstavlja zahteve žensk vseh slojev ločeno od zah-
tev delovnega ljudstva. S poudarjanjem skupnih ženskih zahtev v nasprotju do in v boju z mo-
škimi feminizem prikriva razredno osnovo ženskega vprašanja in s tem odvrača množice žensk
od boja proti kapitalizmu, kot tudi od boja proti razredni družbi nasploh. A s tem, ko naša Par-
tija vse jasneje in odločneje zastavlja žensko vprašanje, feminizem vse bolj izgublja svojo upravi-
čenost /.../ Feminizem v naših vrstah moramo označiti kot desničarsko oportunistično pomoč
meščanskemu ženskemu gibanju pri širjenju iluzij, da se lahko z nekimi reformami žensko vpra-
šanje reši v okvirih razredne družbe. Tak način dela ločuje ženske od revolucionarnega proleta-
riata in njegove Partije in je, glede na to, poskus likvidiranja vodilne vloge naše Partije v boju za
enakopravnost žensk /prevedel P. K./.« Vida Tomšič, V. Konferencija KPJ održana studenog
1940. u Zagrebu o radu sa ženama, v: Žene Hrvatske u narodnooslobodilačkoj borbi, Zagreb 1955.
