Page 108 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 108
Medijska politika v postsocializmu
V tem kontekstu izstopajo številni članki, objavljeni v različnih žen-
skih časopisih, potopisna predavanja ter kulturne in politične manifestaci-
je, na osnovi katerih bi lahko ugotovili, kaj bi lahko ta oznaka v tem kon-
tekstu pomenila. Med drugim lahko poudarimo potrebo po razbijanju ob-
stoječih stereotipov kot tudi potrebo, da se »pošast« različnosti in napač-
nih predstav o drugem preseže ravno pod okriljem kozmopolitskega duha.
Tako, na primer, v predavanju gledališke umetnice Bahrije Nuli Hadžić
o Istanbulu v okviru Usmenih novina Novinarskega društva – predava-
nje je bilo objavljeno v prvi številki časopisa Žene danas – avtorica pouda-
ri, da je »posebej po Gazijevih reformah tu vse v znaku preporoda. Ni več
ne fesa ne feredže. Vsi so si oddahnili. Tako moški kot ženske, še posebej
ženske, so se osvobodili stoletnih predsodkov in težkih okov verskega fa-
natizma. Pri njih se je vse spremenilo, vse je novo. Od starega so jim osta-
le omika, sofisticiranost in prirojena sposobnost za kulturo in civilizacijo /
prevedel P. K./.«25
Nasproten temu primeru je tekst Julke Hlapec Đorđević »Francuski-
nja« o v tem času privlačni francoski avantgardi, v katerem pripoveduje, da
»silna religioznost, globoka nacionalna čustva in vkoreninjeni nazori dvoj-
ne morale preprečujejo mnogim Francozom oziroma Francozinjam, da bi
se predali novim, še več, k njim obrnjenim tokovom, takoj ko ti izgubi-
jo ideološki značaj in se podajo v smer dejanske spremembe življenja /pre-
vedel P. K./.«26 Kot mnogi podobni ženski teksti iz tega obdobja tudi ta
dva primera kažeta na potrebo, da se prikaže variabilnost kulturnih konte-
kstov – ne iz perspektive kolonialnega okcidentalnega diskurza, ki se pogo-
sto pripisuje kozmopolitanizmu, temveč iz potrebe, da se družbo osvobodi
predsodkov in reprezentacij, ki izhajajo iz okcidentalne kulture in ki so se
pod njeno represijo izražale v različnih kompetitivnih in hierarhičnih obli-
kah t. i. »kulturnih razlik«. Emancipatorna politika takšnega feministič-
nega dojemanja kozmopolitanizma se je izvajala tako v številnih člankih,
ki na podoben način govorijo o ženskah in njihovem družbeno-političnem
angažmaju na Kitajskem, v Španiji, Franciji, Češkoslovaški, na Japonskem,
v Afriki, Albaniji, Ameriki in v ostalih delih sveta kot tudi s prevajanjem
relevantnih tekstov, ki se ukvarjajo z mapiranjem problemov, razlik in po-
dobnosti – brez olepševanja dejanskosti z eksotičnimi orientalističnimi ali
okcidentalnimi družbenimi predsodki ali kolonialnega udomačevanja pod
krinko kozmopolitske retorike.
25 Žena danas 1 (1936), 10.
26 Hlapec Đorđević, n. d., 146.
V tem kontekstu izstopajo številni članki, objavljeni v različnih žen-
skih časopisih, potopisna predavanja ter kulturne in politične manifestaci-
je, na osnovi katerih bi lahko ugotovili, kaj bi lahko ta oznaka v tem kon-
tekstu pomenila. Med drugim lahko poudarimo potrebo po razbijanju ob-
stoječih stereotipov kot tudi potrebo, da se »pošast« različnosti in napač-
nih predstav o drugem preseže ravno pod okriljem kozmopolitskega duha.
Tako, na primer, v predavanju gledališke umetnice Bahrije Nuli Hadžić
o Istanbulu v okviru Usmenih novina Novinarskega društva – predava-
nje je bilo objavljeno v prvi številki časopisa Žene danas – avtorica pouda-
ri, da je »posebej po Gazijevih reformah tu vse v znaku preporoda. Ni več
ne fesa ne feredže. Vsi so si oddahnili. Tako moški kot ženske, še posebej
ženske, so se osvobodili stoletnih predsodkov in težkih okov verskega fa-
natizma. Pri njih se je vse spremenilo, vse je novo. Od starega so jim osta-
le omika, sofisticiranost in prirojena sposobnost za kulturo in civilizacijo /
prevedel P. K./.«25
Nasproten temu primeru je tekst Julke Hlapec Đorđević »Francuski-
nja« o v tem času privlačni francoski avantgardi, v katerem pripoveduje, da
»silna religioznost, globoka nacionalna čustva in vkoreninjeni nazori dvoj-
ne morale preprečujejo mnogim Francozom oziroma Francozinjam, da bi
se predali novim, še več, k njim obrnjenim tokovom, takoj ko ti izgubi-
jo ideološki značaj in se podajo v smer dejanske spremembe življenja /pre-
vedel P. K./.«26 Kot mnogi podobni ženski teksti iz tega obdobja tudi ta
dva primera kažeta na potrebo, da se prikaže variabilnost kulturnih konte-
kstov – ne iz perspektive kolonialnega okcidentalnega diskurza, ki se pogo-
sto pripisuje kozmopolitanizmu, temveč iz potrebe, da se družbo osvobodi
predsodkov in reprezentacij, ki izhajajo iz okcidentalne kulture in ki so se
pod njeno represijo izražale v različnih kompetitivnih in hierarhičnih obli-
kah t. i. »kulturnih razlik«. Emancipatorna politika takšnega feministič-
nega dojemanja kozmopolitanizma se je izvajala tako v številnih člankih,
ki na podoben način govorijo o ženskah in njihovem družbeno-političnem
angažmaju na Kitajskem, v Španiji, Franciji, Češkoslovaški, na Japonskem,
v Afriki, Albaniji, Ameriki in v ostalih delih sveta kot tudi s prevajanjem
relevantnih tekstov, ki se ukvarjajo z mapiranjem problemov, razlik in po-
dobnosti – brez olepševanja dejanskosti z eksotičnimi orientalističnimi ali
okcidentalnimi družbenimi predsodki ali kolonialnega udomačevanja pod
krinko kozmopolitske retorike.
25 Žena danas 1 (1936), 10.
26 Hlapec Đorđević, n. d., 146.
