Page 112 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 112
Medijska politika v postsocializmu
de in pravice tam, kjer sta ekonomija in pravo podrejena volji tiranske oligar-
hije /prevedel P. K./.«32
Po tej konferenci je Zveza ženskih gibanj v Jugoslaviji razširila svoje de-
lovanje v tri smeri: zagotavljanje osnovnih človekovih pravic, spoštovanje
tuje rase in vere ter spoštovanje svobode malih narodov. Sčasoma so paci-
fistični aktivizem feminističnih in drugih ženskih gibanj odrinile v ozadje
nove revolucionarne mladinske in študentske sekcije, ki so postale ženski
sekretariati KPJ. Težnja za ustanovitvijo Antifašistične fronte žensk se je
pojavljala predvsem v t. i. levem krilu ženskih (predvsem delavskih in mla-
dinskih) organizacij in društev, katerih članice so istočasno izpolnjevale
naloge znotraj kasneje »nadrejene« KPJ – distribuirale so ilegalne časopi-
se in obenem poskušale preko legalnih ženskih časopisov širiti vpliv Parti-
je in agitirati za novo družbeno ureditev. Tako so mnogi ženski časopisi v
tem času vsebovali tekste, ki so se ukvarjali s temi vprašanji in se zavzemali
za mir in svobodo, a tudi z vlogo žensk v mogoči oziroma vse bolj neizogib-
ni vojni. V časopisu Žena danas, ki je začel izhajati leta 1936 v Beogradu,
je bil v prvi številki, poleg ostalih protivojnih tesktov, objavljen tudi članek
predsednice Komiteja proti vojni in fašizmu Gabrielle Duchen, ki je opi-
sala pomen prisotnosti in aktivnosti jugoslovanskih žensk v Komiteju žen-
skih organizacij za mir in razorožitev, Svetovnem komiteju žensk proti voj-
ni in fašizmu ter Mednarodni ligi žensk za mir in svobodo. Poleg tega so
bili objavljeni tudi članki idejno-političnega značaja, ki govorijo o udelež-
bi žensk v različnih oblikah boja na Kitajskem, v Španiji, v oktobrski revo-
luciji v Rusiji, kot tudi v Afriki, Ameriki, Aziji in Avstraliji. Z ostrimi ob-
sodbami fašizma so avtorice in druge sodelavke časopisa poskušale dose-
či tudi ženska društva, ki niso podpirala ženske emancipacije, temveč so se
ukvarjala samo z dobrodelnostjo in opismenjevanjem revnih. Pogosto so
pošiljale zelo jasna sporočila: »Dejstvo, da je fašizem ogrozil položaj žen-
ske kot ženske in udaril celo po pravicah žensk kot drugorazrednih ljudi,
je zadosten razlog, da postanejo ženske in fašizem večni sovražniki /preve-
del P. K./.«33
Zanimiv je tudi primer ženskega časopisa Ženski svijet, ki je začel izha-
jati v Zagrebu leta 1939 kot časopis za zabavo in izobraževanje in ki je sča-
soma postal »legalni« glas ženskega komiteja KP Hrvaške. V članku »Sa-
vremena žena i rat« je poudarjeno neomajno zavzemanje žensk za mir in
preprečevanje vsakega novega nasilja, ubijanja in smrti v imenu »arogan-
ce napadalca«, a tudi, da se je treba v primeru, da se zdravorazumska in
32 Žena danas, 20. 3. 1939, 10.
33 Žena danas, 7. 10. 1937, 6–7.
de in pravice tam, kjer sta ekonomija in pravo podrejena volji tiranske oligar-
hije /prevedel P. K./.«32
Po tej konferenci je Zveza ženskih gibanj v Jugoslaviji razširila svoje de-
lovanje v tri smeri: zagotavljanje osnovnih človekovih pravic, spoštovanje
tuje rase in vere ter spoštovanje svobode malih narodov. Sčasoma so paci-
fistični aktivizem feminističnih in drugih ženskih gibanj odrinile v ozadje
nove revolucionarne mladinske in študentske sekcije, ki so postale ženski
sekretariati KPJ. Težnja za ustanovitvijo Antifašistične fronte žensk se je
pojavljala predvsem v t. i. levem krilu ženskih (predvsem delavskih in mla-
dinskih) organizacij in društev, katerih članice so istočasno izpolnjevale
naloge znotraj kasneje »nadrejene« KPJ – distribuirale so ilegalne časopi-
se in obenem poskušale preko legalnih ženskih časopisov širiti vpliv Parti-
je in agitirati za novo družbeno ureditev. Tako so mnogi ženski časopisi v
tem času vsebovali tekste, ki so se ukvarjali s temi vprašanji in se zavzemali
za mir in svobodo, a tudi z vlogo žensk v mogoči oziroma vse bolj neizogib-
ni vojni. V časopisu Žena danas, ki je začel izhajati leta 1936 v Beogradu,
je bil v prvi številki, poleg ostalih protivojnih tesktov, objavljen tudi članek
predsednice Komiteja proti vojni in fašizmu Gabrielle Duchen, ki je opi-
sala pomen prisotnosti in aktivnosti jugoslovanskih žensk v Komiteju žen-
skih organizacij za mir in razorožitev, Svetovnem komiteju žensk proti voj-
ni in fašizmu ter Mednarodni ligi žensk za mir in svobodo. Poleg tega so
bili objavljeni tudi članki idejno-političnega značaja, ki govorijo o udelež-
bi žensk v različnih oblikah boja na Kitajskem, v Španiji, v oktobrski revo-
luciji v Rusiji, kot tudi v Afriki, Ameriki, Aziji in Avstraliji. Z ostrimi ob-
sodbami fašizma so avtorice in druge sodelavke časopisa poskušale dose-
či tudi ženska društva, ki niso podpirala ženske emancipacije, temveč so se
ukvarjala samo z dobrodelnostjo in opismenjevanjem revnih. Pogosto so
pošiljale zelo jasna sporočila: »Dejstvo, da je fašizem ogrozil položaj žen-
ske kot ženske in udaril celo po pravicah žensk kot drugorazrednih ljudi,
je zadosten razlog, da postanejo ženske in fašizem večni sovražniki /preve-
del P. K./.«33
Zanimiv je tudi primer ženskega časopisa Ženski svijet, ki je začel izha-
jati v Zagrebu leta 1939 kot časopis za zabavo in izobraževanje in ki je sča-
soma postal »legalni« glas ženskega komiteja KP Hrvaške. V članku »Sa-
vremena žena i rat« je poudarjeno neomajno zavzemanje žensk za mir in
preprečevanje vsakega novega nasilja, ubijanja in smrti v imenu »arogan-
ce napadalca«, a tudi, da se je treba v primeru, da se zdravorazumska in
32 Žena danas, 20. 3. 1939, 10.
33 Žena danas, 7. 10. 1937, 6–7.
