Page 111 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 111
Medijska moč in emancipatorna politika SHS- in jugoslovanskih časopisov
Konference za razorožitev.29 V Sarajevu je bila leta 1932 osnovana akade-
mija, posvečena boju za mir. Poleg mirovnega aktivizma, protestov in peti-
cij so bile pogosto organizirane tudi študijske akcije in pacifistične konfe-
rence. Po Hitlerjevem prevzemu oblasti v Nemčiji je bila leta 1937 v Züri-
chu organizirana konferenca Mednarodne feministične zveze, na kateri se
je razpravljalo o:
»praktičnem programu za mir; o ukrepih, ki so potrebni za to, da vojaška in-
dustrija in trgovina z orožjem ne bi ustvarjali tako velikih dobičkov; o ustano-
vitvi organizacije kolektivne varnosti in medsebojne pomoči; o zahtevi, da se
ponovno skliče mednarodna konferenca za razorožitev na temo konvencije
za omejevanje oboroževanja in o tem, kako, v okviru dela Lige narodov, ure-
sničiti težnje po izboljšanju političnih in ekonomskih razmer, da ne bi prišlo
do vojne /prevedel P. K./.«30
Po konferenci je bila sprejeta resolucija o kolektivni varnosti in naslo-
vljen apel na Ligo narodov (predhodnico ZN), v katerem se zahteva reševa-
nje postavljenih vprašanj. Predstavnice ženskih društev iz Kraljevine so so-
delovale na vseh mednarodnih konferencah, kot tudi pri njihovih apelih,
peticijah, memorandumih, resolucijah ipd.
Konec tridesetih je bilo mnogim ženskim društvom v kraljevini Jugo-
slaviji prepovedano delovanje s kratko obrazložitvijo, da se ženske »spu-
ščajo v politični boj za novo ureditev«,31 ki je v nasprotju s politiko drža-
ve. Tako je bilo npr. Žensko gibanje iz Čakovca prepovedano in njegova
predsednica Zorka Janković denarno kaznovana zaradi stenskih časopisov,
v katerih so se pojavljali različni časopisni izrezki, v katerih so bili pozivi
za nevtralnost, mir ter boj proti vojni in fašizmu ipd. Na zadnji konferen-
ci Mednarodne feministične zveze v Kopenhagnu leta 1939 so sodelova-
le tudi predstavnice jugoslovanskih mladinskih ženskih organizacij, ki so
bile v tem času zaradi tesnega sodelovanja s KPJ že napol ilegalne. Poslanka
s tega zbora je v levičarsko orientiranem časopisu Žena danas javno in jasno
opredelila pozicijo feministk in njihovo politično prepričanje:
»Naloga feminizma je, da po svetu prebuja in krepi zdravi razum, sočutje,
umirjenost in intuicijo, kar so lastnosti žensk in mater. Ko se borimo za naše
ideale, se borimo za celotno človeštvo, saj svobode za ženske ne more biti tam,
kjer svoboda ni obče dobro; prav tako zanje ne more biti ekonomske svobo-
29 Jovanka Kecman, Žene Jugoslavije u radničkom pokretu i ženskim organizacijama: 1918–1941,
Beograd 1978, 283.
30 N. d., 300.
31 N. d., 307.
Konference za razorožitev.29 V Sarajevu je bila leta 1932 osnovana akade-
mija, posvečena boju za mir. Poleg mirovnega aktivizma, protestov in peti-
cij so bile pogosto organizirane tudi študijske akcije in pacifistične konfe-
rence. Po Hitlerjevem prevzemu oblasti v Nemčiji je bila leta 1937 v Züri-
chu organizirana konferenca Mednarodne feministične zveze, na kateri se
je razpravljalo o:
»praktičnem programu za mir; o ukrepih, ki so potrebni za to, da vojaška in-
dustrija in trgovina z orožjem ne bi ustvarjali tako velikih dobičkov; o ustano-
vitvi organizacije kolektivne varnosti in medsebojne pomoči; o zahtevi, da se
ponovno skliče mednarodna konferenca za razorožitev na temo konvencije
za omejevanje oboroževanja in o tem, kako, v okviru dela Lige narodov, ure-
sničiti težnje po izboljšanju političnih in ekonomskih razmer, da ne bi prišlo
do vojne /prevedel P. K./.«30
Po konferenci je bila sprejeta resolucija o kolektivni varnosti in naslo-
vljen apel na Ligo narodov (predhodnico ZN), v katerem se zahteva reševa-
nje postavljenih vprašanj. Predstavnice ženskih društev iz Kraljevine so so-
delovale na vseh mednarodnih konferencah, kot tudi pri njihovih apelih,
peticijah, memorandumih, resolucijah ipd.
Konec tridesetih je bilo mnogim ženskim društvom v kraljevini Jugo-
slaviji prepovedano delovanje s kratko obrazložitvijo, da se ženske »spu-
ščajo v politični boj za novo ureditev«,31 ki je v nasprotju s politiko drža-
ve. Tako je bilo npr. Žensko gibanje iz Čakovca prepovedano in njegova
predsednica Zorka Janković denarno kaznovana zaradi stenskih časopisov,
v katerih so se pojavljali različni časopisni izrezki, v katerih so bili pozivi
za nevtralnost, mir ter boj proti vojni in fašizmu ipd. Na zadnji konferen-
ci Mednarodne feministične zveze v Kopenhagnu leta 1939 so sodelova-
le tudi predstavnice jugoslovanskih mladinskih ženskih organizacij, ki so
bile v tem času zaradi tesnega sodelovanja s KPJ že napol ilegalne. Poslanka
s tega zbora je v levičarsko orientiranem časopisu Žena danas javno in jasno
opredelila pozicijo feministk in njihovo politično prepričanje:
»Naloga feminizma je, da po svetu prebuja in krepi zdravi razum, sočutje,
umirjenost in intuicijo, kar so lastnosti žensk in mater. Ko se borimo za naše
ideale, se borimo za celotno človeštvo, saj svobode za ženske ne more biti tam,
kjer svoboda ni obče dobro; prav tako zanje ne more biti ekonomske svobo-
29 Jovanka Kecman, Žene Jugoslavije u radničkom pokretu i ženskim organizacijama: 1918–1941,
Beograd 1978, 283.
30 N. d., 300.
31 N. d., 307.
