Page 105 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 105
Medijska moč in emancipatorna politika SHS- in jugoslovanskih časopisov
nos do nacionalizma in njegovih ideoloških paradigem je tako postal am-
bivalenten – po eni strani se je izražal skozi boj za pravico do vključenosti
in za pravico do odločanja v državi, kjer se pod državljanstvom razume na-
cionalna lojalnost (na ta način so si ženska gibanja v danih okvirih nacije
prizadevala za družbeno-politično participacijo in, še posebej nacionalna
ženska društva, v svojih aktivnostih poudarjala nacionalne vrednote in ob-
veznosti), medtem ko so, po drugi strani, socialnodemokratske ženske or-
ganizacije – ki so se kasneje radikalizirale in prestopile v brezrazredno ide-
ologijo Partije ter postale proletarska ženska gibanja oziroma sekretariati
– podpirale nadnacionalne modele demokratizacije. A bilo bi preveč eno-
stavno trditi, da so bile omenjene ideologije fiksno vezane za določena žen-
ska gibanja, saj sta bili naklonjenost in toleranca med ideološkimi orien-
tacijami več kot očitni. Lahko rečemo, da so bila ženska gibanja fleksibil-
na in kompromisna pri prizadevanju za rešitev ženskega vprašanja in dose-
ganja enakopravnosti ne samo žensk, temveč tudi drugih zatiranih druž-
benih skupin in manjšin. Žensko vprašanje in pojma nacionalizma in fe-
minizma so bili pogojeni z družbeno-politično situacijo, ki se je drastično
spreminjala glede na velike vojne in ideologije, ki so jih spremljale. Razli-
ke v dojemanju nacionalizma se da videti tako v aktivnostih ženskih gibanj
kot v njihovem avtorskem ustvarjanju in političnih tekstih. V zvezi s tem
bom navedla nekaj primerov.
Žensko vprašanje in jugoslovanstvo sta se prepletala tudi v medijskem
diskurzu, predvsem na straneh časopisa Nova Europa, ki je bil ustanovljen
z namenom, da jugoslovanstvo prikaže v masarykovski tradiciji kot podla-
go, »na kateri je mogoča realizacija pravice, svobode in enakosti za vse, slo-
vanske in neslovanske narode na ozemlju Jugoslavije«, v okviru katere se
»srečujeta nacionalno in socialno«,18 kjer ima socialno prevladujočo vlo-
go. Demokratska struja medvojnega jugoslovanstva je v vsaki številki tega
časopisa poudarjala vlogo in položaj ženske in v enem izmed člankov po-
sebej poudarila potrebo, da se žensko vprašanje rešuje »na osnovi enako-
pravnosti, a z upoštevanjem posebnih talentov, organizma in sposobnosti
ženske ter njene posebne dolžnosti do moškega in človeštva /prevedel P.
K./.«19 A tovrstni teksti so bili bolj usklajeni s feminofilno uredniško poli-
tiko časopisa, ki je propagiral liberalno obliko jugoslovanstva, in manj s fe-
minističnimi programi.
18 Mira Bogdanović, Žensko pitanje u časopisu Nova Europa (1920–1941), v: Srbija u moderni-
zacijskim procesima 19. i 20. veka – 2. Položaj žene kao merilo modernizacije: Naučni skup, Be-
ograd 1998, 385.
19 N. d., 387.
nos do nacionalizma in njegovih ideoloških paradigem je tako postal am-
bivalenten – po eni strani se je izražal skozi boj za pravico do vključenosti
in za pravico do odločanja v državi, kjer se pod državljanstvom razume na-
cionalna lojalnost (na ta način so si ženska gibanja v danih okvirih nacije
prizadevala za družbeno-politično participacijo in, še posebej nacionalna
ženska društva, v svojih aktivnostih poudarjala nacionalne vrednote in ob-
veznosti), medtem ko so, po drugi strani, socialnodemokratske ženske or-
ganizacije – ki so se kasneje radikalizirale in prestopile v brezrazredno ide-
ologijo Partije ter postale proletarska ženska gibanja oziroma sekretariati
– podpirale nadnacionalne modele demokratizacije. A bilo bi preveč eno-
stavno trditi, da so bile omenjene ideologije fiksno vezane za določena žen-
ska gibanja, saj sta bili naklonjenost in toleranca med ideološkimi orien-
tacijami več kot očitni. Lahko rečemo, da so bila ženska gibanja fleksibil-
na in kompromisna pri prizadevanju za rešitev ženskega vprašanja in dose-
ganja enakopravnosti ne samo žensk, temveč tudi drugih zatiranih druž-
benih skupin in manjšin. Žensko vprašanje in pojma nacionalizma in fe-
minizma so bili pogojeni z družbeno-politično situacijo, ki se je drastično
spreminjala glede na velike vojne in ideologije, ki so jih spremljale. Razli-
ke v dojemanju nacionalizma se da videti tako v aktivnostih ženskih gibanj
kot v njihovem avtorskem ustvarjanju in političnih tekstih. V zvezi s tem
bom navedla nekaj primerov.
Žensko vprašanje in jugoslovanstvo sta se prepletala tudi v medijskem
diskurzu, predvsem na straneh časopisa Nova Europa, ki je bil ustanovljen
z namenom, da jugoslovanstvo prikaže v masarykovski tradiciji kot podla-
go, »na kateri je mogoča realizacija pravice, svobode in enakosti za vse, slo-
vanske in neslovanske narode na ozemlju Jugoslavije«, v okviru katere se
»srečujeta nacionalno in socialno«,18 kjer ima socialno prevladujočo vlo-
go. Demokratska struja medvojnega jugoslovanstva je v vsaki številki tega
časopisa poudarjala vlogo in položaj ženske in v enem izmed člankov po-
sebej poudarila potrebo, da se žensko vprašanje rešuje »na osnovi enako-
pravnosti, a z upoštevanjem posebnih talentov, organizma in sposobnosti
ženske ter njene posebne dolžnosti do moškega in človeštva /prevedel P.
K./.«19 A tovrstni teksti so bili bolj usklajeni s feminofilno uredniško poli-
tiko časopisa, ki je propagiral liberalno obliko jugoslovanstva, in manj s fe-
minističnimi programi.
18 Mira Bogdanović, Žensko pitanje u časopisu Nova Europa (1920–1941), v: Srbija u moderni-
zacijskim procesima 19. i 20. veka – 2. Položaj žene kao merilo modernizacije: Naučni skup, Be-
ograd 1998, 385.
19 N. d., 387.
