Page 102 - Primož Krašovec / Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Digitalna knjižnica, Dissertationes 5
P. 102
Medijska politika v postsocializmu
V trenutku, ko je žensko gibanje z ustanovitvijo Ženske stranke leta
1936 doseglo politični vrhunec, je ostra reakcija na feministično vprašanje
z margine prešla na prvo stran Politike – med drugim tudi zaradi tedaj raz-
širjene predstave, da ženska emancipacije izhaja iz levičarske (komunistič-
ne) ideologije. Avtor članka »Ženska stranka« Pet. M. Lazarević navaja
nekaj tipično mizoginih, patriarhalnih in konservativnih stališč, ki jih ne
uporabi toliko za neposredni obračun s feministkami kot za posredni ob-
račun s Komunistično stranko in »partizanstvom« preko kritike femini-
stičnega gibanja: »In tako namesto tistih starih jeklenih mladih generacij
ustvarjamo umske in moralne povprečeneže, ki jim je partizanski lov sred-
stvo za lepo in brezskrbno življenje. A ti, naša današnja srbska mati, mar
meniš, da ti moški s svojim primerom še niso dovolj uničili tvojih otrok
ter da se moraš celo sama vmešati v to uničevalno dejavnost? /prevedel P.
K./«8 Boj za ohranitev enotnega in čistega patriarhalnega reda je bil vezan
na epsko retoriko in v skladu s tem se avtor v istem članku sklicuje na ima-
ginarne like iz ustne tradicije:
»Povojni vihar nezdravih ambicij se je dotaknil tudi nekaterih naših dobrih
in plemenitih žensk. Ravno zato je dolžnost vseh resnih žensk in vseh resnih
moških, da stopijo pred njih in jim rečejo: ‚O, naše dobre žene in sestre, ve, ki
s svojim poreklom nosite na sebi tradicijo kosovskega dekleta in klasične srb-
ske žene in matere, opustite te dejavnosti, s katerim škodite tako sebi kot svo-
jemu narodu in otrokom.‘«9
V javnem medijskem prostoru je simbolna vloga naše/njihove matere/
žene/sestre postala arbitrarna – pravzaprav zamegljena, manipulativna v
različnih smereh in strateško sredstvo za zmago nad nasprotnikom (v tem
primeru nad komunizmom), ki obenem omogoča, da se predstave o žen-
skah ohranijo v okvirih tradicionalnih/nacionalnih mitov in da se ženska
udeležba odstrani iz politike in drugih sfer družbene angažiranosti:10 »V
naši državi še obstajajo prostrana polja za vaše blagodejno delo. Pojdite za
sledjo, ki so jo dosedaj v javnem življenju našega naroda pustile plemenite
žene, ki so se dosedaj ukvarjale z javnimi dejavnostmi.11 Ne ločujte se, pač
8 Politika, 3. 11. 1927, 1.
9 N. m.
10 Rada Iveković, Women, Nationalism and War: »Make Love, Not War«, v: Hypatia, a Jour-
nal of Feminist Philosophy 4 (1993).
11 Mišljene so humanitarne dejavnosti: »Naša plemenita srbska žena tudi dosedaj ni sedela kri-
žem rok. Tudi v preteklosti se je udeleževala našega javnega življenja in to zelo uspešno. Naše
Kolo sester, Žensko društvo Kneginja Ljubica, materinsko društvo Srbska mati, Kneginja Zor-
ka in mnoga druga ženska društva so za dobro našega naroda od vojne do danes naredila več kot
katerakoli politična stranka /prevedel P. K./.« Politika, n. m.
V trenutku, ko je žensko gibanje z ustanovitvijo Ženske stranke leta
1936 doseglo politični vrhunec, je ostra reakcija na feministično vprašanje
z margine prešla na prvo stran Politike – med drugim tudi zaradi tedaj raz-
širjene predstave, da ženska emancipacije izhaja iz levičarske (komunistič-
ne) ideologije. Avtor članka »Ženska stranka« Pet. M. Lazarević navaja
nekaj tipično mizoginih, patriarhalnih in konservativnih stališč, ki jih ne
uporabi toliko za neposredni obračun s feministkami kot za posredni ob-
račun s Komunistično stranko in »partizanstvom« preko kritike femini-
stičnega gibanja: »In tako namesto tistih starih jeklenih mladih generacij
ustvarjamo umske in moralne povprečeneže, ki jim je partizanski lov sred-
stvo za lepo in brezskrbno življenje. A ti, naša današnja srbska mati, mar
meniš, da ti moški s svojim primerom še niso dovolj uničili tvojih otrok
ter da se moraš celo sama vmešati v to uničevalno dejavnost? /prevedel P.
K./«8 Boj za ohranitev enotnega in čistega patriarhalnega reda je bil vezan
na epsko retoriko in v skladu s tem se avtor v istem članku sklicuje na ima-
ginarne like iz ustne tradicije:
»Povojni vihar nezdravih ambicij se je dotaknil tudi nekaterih naših dobrih
in plemenitih žensk. Ravno zato je dolžnost vseh resnih žensk in vseh resnih
moških, da stopijo pred njih in jim rečejo: ‚O, naše dobre žene in sestre, ve, ki
s svojim poreklom nosite na sebi tradicijo kosovskega dekleta in klasične srb-
ske žene in matere, opustite te dejavnosti, s katerim škodite tako sebi kot svo-
jemu narodu in otrokom.‘«9
V javnem medijskem prostoru je simbolna vloga naše/njihove matere/
žene/sestre postala arbitrarna – pravzaprav zamegljena, manipulativna v
različnih smereh in strateško sredstvo za zmago nad nasprotnikom (v tem
primeru nad komunizmom), ki obenem omogoča, da se predstave o žen-
skah ohranijo v okvirih tradicionalnih/nacionalnih mitov in da se ženska
udeležba odstrani iz politike in drugih sfer družbene angažiranosti:10 »V
naši državi še obstajajo prostrana polja za vaše blagodejno delo. Pojdite za
sledjo, ki so jo dosedaj v javnem življenju našega naroda pustile plemenite
žene, ki so se dosedaj ukvarjale z javnimi dejavnostmi.11 Ne ločujte se, pač
8 Politika, 3. 11. 1927, 1.
9 N. m.
10 Rada Iveković, Women, Nationalism and War: »Make Love, Not War«, v: Hypatia, a Jour-
nal of Feminist Philosophy 4 (1993).
11 Mišljene so humanitarne dejavnosti: »Naša plemenita srbska žena tudi dosedaj ni sedela kri-
žem rok. Tudi v preteklosti se je udeleževala našega javnega življenja in to zelo uspešno. Naše
Kolo sester, Žensko društvo Kneginja Ljubica, materinsko društvo Srbska mati, Kneginja Zor-
ka in mnoga druga ženska društva so za dobro našega naroda od vojne do danes naredila več kot
katerakoli politična stranka /prevedel P. K./.« Politika, n. m.
