Page 73 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 73
Ali je kontekst res pomemben?
Jef Verschueren7 se z Van Dijkom strinja, da:
»kljub navidezno neomejenemu razponu mogočih pomembnih kontekstual-
nih objektov prilagodljivosti, ‘kontekst’ ni nedoločen pojem. Resnično prag-
matičen pristop h govornemu obnašanju, družbene variabilnosti ne postavlja
na nivo idealiziranih skupin, temveč v razpon prepletenih dimenzij, ki prispe-
vajo k družbenim identitetam sogovornikov. ‘Kulturne’ dimenzije vključu-
jejo razlikovanje med oralnimi in pismenimi družbami, ruralnimi in urbani-
mi življenjskimi vzorci ali prevladujočim kulturnim nasproti subkulturnemu
okolju. Druge družbene dimenzije spremenljivosti, s katerimi je jezikovna iz-
bira v odnosu medsebojne prilagodljivosti, vsebujejo družbeni razred, etnič-
no, rasno, nacionalno in versko pripadnost, starost, stopnjo izobrazbe, poklic,
sorodstvena razmerja, spol, spolno usmerjenost itd.«8
Vendar pa to, dokler govorimo o kontekstu, še ni vse, ker za nekatere je-
zike velja, da je:
»‘koncept ‘družbenih povezav‘ morda potrebno razširiti – da bi razložili dolo-
čene lingvistične izbire – na zveze, ne le med ljudmi, ampak tudi med ljudmi
in živalmi, ljudmi in rastlinami, pa tudi med ljudmi in stvarmi, do stopnje, ko
‘interakcija z‘ določenimi živalmi, rastlinami ali stvarmi postane bistven del
človekovih (vsako)dnevnih dejavnosti.«9
Kljub temu dolgemu, skoraj neskončnemu spisku, kaj vse spada – in kaj
vse bi lahko spadalo - v koncept konteksta, Verschueren trdi, da je uvajanje
konteksta v lingvistično analizo predpogoj za natančnost. Zakaj?
»konteksti nastajajo z uporabo jezika, zato so na različne načine omejeni. Čeprav
lahko načeloma vsak mogoči sestavni del govornega dogodka pokaže kon-
tekstualno pomemben element, ki ga moramo upoštevati, vsi ti sestavni deli
niso ustrezno uporabljeni ob vsaki priložnosti. Povedano z drugimi besedami - iz
skoraj neskončnega razpona različnih možnosti, kontekste ustvarja dinamika
interakcije med izjavljalci in interpreti.«10
Z drugimi besedami – izjavljalec in interpret bi v dani situaciji najbrž
vedela, kakšen je kontekst in za kaj gre. Precej banalen sklep. Van Dijk se
zdi formalnejši in bolj omejujoč kot Verschueren:
7 Omejujem se le na novejšo pragmatično literaturo.
8 J. Verschueren, Understanding Pragmatics, manuscript, 1998, 16.
9 J. Verschueren, n. d., 17.
10 N. d., 139.
Jef Verschueren7 se z Van Dijkom strinja, da:
»kljub navidezno neomejenemu razponu mogočih pomembnih kontekstual-
nih objektov prilagodljivosti, ‘kontekst’ ni nedoločen pojem. Resnično prag-
matičen pristop h govornemu obnašanju, družbene variabilnosti ne postavlja
na nivo idealiziranih skupin, temveč v razpon prepletenih dimenzij, ki prispe-
vajo k družbenim identitetam sogovornikov. ‘Kulturne’ dimenzije vključu-
jejo razlikovanje med oralnimi in pismenimi družbami, ruralnimi in urbani-
mi življenjskimi vzorci ali prevladujočim kulturnim nasproti subkulturnemu
okolju. Druge družbene dimenzije spremenljivosti, s katerimi je jezikovna iz-
bira v odnosu medsebojne prilagodljivosti, vsebujejo družbeni razred, etnič-
no, rasno, nacionalno in versko pripadnost, starost, stopnjo izobrazbe, poklic,
sorodstvena razmerja, spol, spolno usmerjenost itd.«8
Vendar pa to, dokler govorimo o kontekstu, še ni vse, ker za nekatere je-
zike velja, da je:
»‘koncept ‘družbenih povezav‘ morda potrebno razširiti – da bi razložili dolo-
čene lingvistične izbire – na zveze, ne le med ljudmi, ampak tudi med ljudmi
in živalmi, ljudmi in rastlinami, pa tudi med ljudmi in stvarmi, do stopnje, ko
‘interakcija z‘ določenimi živalmi, rastlinami ali stvarmi postane bistven del
človekovih (vsako)dnevnih dejavnosti.«9
Kljub temu dolgemu, skoraj neskončnemu spisku, kaj vse spada – in kaj
vse bi lahko spadalo - v koncept konteksta, Verschueren trdi, da je uvajanje
konteksta v lingvistično analizo predpogoj za natančnost. Zakaj?
»konteksti nastajajo z uporabo jezika, zato so na različne načine omejeni. Čeprav
lahko načeloma vsak mogoči sestavni del govornega dogodka pokaže kon-
tekstualno pomemben element, ki ga moramo upoštevati, vsi ti sestavni deli
niso ustrezno uporabljeni ob vsaki priložnosti. Povedano z drugimi besedami - iz
skoraj neskončnega razpona različnih možnosti, kontekste ustvarja dinamika
interakcije med izjavljalci in interpreti.«10
Z drugimi besedami – izjavljalec in interpret bi v dani situaciji najbrž
vedela, kakšen je kontekst in za kaj gre. Precej banalen sklep. Van Dijk se
zdi formalnejši in bolj omejujoč kot Verschueren:
7 Omejujem se le na novejšo pragmatično literaturo.
8 J. Verschueren, Understanding Pragmatics, manuscript, 1998, 16.
9 J. Verschueren, n. d., 17.
10 N. d., 139.
