Page 71 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 71
je kontekst
res pomemben?1
Pred nekaj1leti sem imel študenta, katerega odgovor na vsako mojo tr-
ditev je bil: »No, to je pa odvisno od konteksta«. Razumeli boste,
da sem se sčasoma naveličal tega »argumenta«, zato bom v tem članku
poskusil pokazati, da je vloga konteksta v lingvistični (in argumentativni)
analizi pogosto precenjena, da izjave ustvarjajo lasten (osnovni) kontekst in
da njihov »realni«, »materialni« in »dejanski« kontekst komaj kaj vpli-
va na razlago in razumevanje teh izjav.
Oseba, ki je kriva za nastanek tega spolzkega koncepta, je Bronislav
Malinowski. V svojem delu iz leta 1923, The problem of meaning in primi-
tive languages, namreč prav moteče trdi tole:
»Natanko tako kot v realnosti govorjenih in pisanih jezikov, je beseda brez
jezikovnega konteksta zgolj izmišljija, ki sama po sebi ne pomeni nič, zato v re-
alnosti govorjenega živega jezika izjava nima nobenega pomena, razen v kon-
tekstu situacije.«
Od te nesrečne izjave dalje se je pojem konteksta le še širil, zaobjemajoč
vedno večje število vsebin, in končno dosegel obseg nekakšne množice, ki
načeloma vsebuje prav vse in zunaj sebe ne pušča ničesar.
Sam koncept konteksta ponavadi delimo na »lokalne« in »globalne«
strukture konteksta: lokalne strukture pokrivajo »kontekst, ki ga ima iz-
java glede na trenutno situacijo«, globalne pa »globalnejši kontekst kul-
ture«.2
1 Različica članka z istim naslovom je bila objavljena v reviji Časopis za kritiko znanosti 27 (1999),
197, 211–220.
2 T. A. Van Dijk (ur.), Discourse as Structure and Process, London 1997, 19.
res pomemben?1
Pred nekaj1leti sem imel študenta, katerega odgovor na vsako mojo tr-
ditev je bil: »No, to je pa odvisno od konteksta«. Razumeli boste,
da sem se sčasoma naveličal tega »argumenta«, zato bom v tem članku
poskusil pokazati, da je vloga konteksta v lingvistični (in argumentativni)
analizi pogosto precenjena, da izjave ustvarjajo lasten (osnovni) kontekst in
da njihov »realni«, »materialni« in »dejanski« kontekst komaj kaj vpli-
va na razlago in razumevanje teh izjav.
Oseba, ki je kriva za nastanek tega spolzkega koncepta, je Bronislav
Malinowski. V svojem delu iz leta 1923, The problem of meaning in primi-
tive languages, namreč prav moteče trdi tole:
»Natanko tako kot v realnosti govorjenih in pisanih jezikov, je beseda brez
jezikovnega konteksta zgolj izmišljija, ki sama po sebi ne pomeni nič, zato v re-
alnosti govorjenega živega jezika izjava nima nobenega pomena, razen v kon-
tekstu situacije.«
Od te nesrečne izjave dalje se je pojem konteksta le še širil, zaobjemajoč
vedno večje število vsebin, in končno dosegel obseg nekakšne množice, ki
načeloma vsebuje prav vse in zunaj sebe ne pušča ničesar.
Sam koncept konteksta ponavadi delimo na »lokalne« in »globalne«
strukture konteksta: lokalne strukture pokrivajo »kontekst, ki ga ima iz-
java glede na trenutno situacijo«, globalne pa »globalnejši kontekst kul-
ture«.2
1 Različica članka z istim naslovom je bila objavljena v reviji Časopis za kritiko znanosti 27 (1999),
197, 211–220.
2 T. A. Van Dijk (ur.), Discourse as Structure and Process, London 1997, 19.
