Page 63 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 63
Topoi: črna skrinjica argumenatcije
ločen topos, moramo torej pojmovati kot lestvici. Drugič, obstajajo različ-
ne stopnje intenzivnosti, ki jih vsebuje značilnost P in značilnost Q. A to
sploh ne pomeni, da so tudi sami argumenti in sklepi skalarni. Lastnosti,
ki so uporabljene in omenjene v okviru toposa so skalarne, toda to ne velja
za izjave, ki so uporabljene v diskurzu kot dejanski argumenti ali sklepi; le-
te že predstavljajo ali uporabljajo kot izhodišče določeno stopnjo (raven) na
dveh lestvicah. Oglejmo si sledeči primer (namenoma sem vse primere iz-
bral iz Ducrotove zadnje knjige Slovenska predavanja):15
(14) »Manj kot deset stopinj je. Vzemi plašč s sabo«.
O tem, ali sta A in S skalarna, ni dvoma: ne more biti bolj ali manj de-
set stopinj; ali je ali ni deset stopinj. Prav tako ne morete bolj ali manj vze-
ti plašča; ali ga vzamete ali ne. Zatorej navedbe, ki jih vsebujeta A in S, niso
skalarne. Toda, to ne preprečuje, da ne bi mogli opisati v skalarnem smislu
toposa, ki je utemeljitev tega niza. Topos v tem primeru je
(15) T= Bolj ko je mrzlo, topleje se moraš obleči
in povezuje eno lastnost P, ki je hladnost, z drugo Q, ki je, recimo, toplota
oblačila. Navedbe, ki jih vsebujejo segmenti diskurza A in S, »Manj kot de-
set stopinj je«, in, »Vzemi plašč s sabo«, predstavljajo stopnje znotraj teh
splošnih lastnosti P in Q, in prepričan sem, da se boste strinjali, da je lah-
ko bolj ali manj hladno in da lahko oblečemo bolj ali manj topla oblačila.
Obstaja še neka druga ideja o skalarnosti toposa, ki ji Ducrot posveča
posebno pozornost. Gre za to, da je samo po sebi skalarno tudi razmerje,
ki ga med P in Q ustvarja topos. Videli smo že, da sta P in Q lestvici (lah-
ko je bolj ali manj toplo in lahko se oblečemo bolj ali manj toplo): topos na-
kazuje, da obstaja skalarno razmerje med stopnjami lastnosti P in stopnja-
mi lastnosti Q. To pomeni, da napredovati v določeni smeri po lestvici la-
stnosti P pomeni tudi napredovati v določeni smeri po lestvici lastnosti Q:
če se premikamo gor ali dol po eni lestvici, se premikamo gor ali dol tudi
po drugi.
Za trenutek se vrnimo k primeru (14). Predpostavimo, da ni manj kot
deset stopinj, ampak, recimo, okoli dvajset stopinj. V takšnih razmerah
človek ne bi rekel, »Manj kot deset stopinj je. Vzemi plašč!«, temveč raje,
»Okoli dvajset stopinj je. Ne vzemi plašča«, pri čemer bi uporabljen topos
ostal enak, morda le v drugačni obliki. Kar pa nas pripelje še do nove ide-
15 O. Ducrot, n. d.
ločen topos, moramo torej pojmovati kot lestvici. Drugič, obstajajo različ-
ne stopnje intenzivnosti, ki jih vsebuje značilnost P in značilnost Q. A to
sploh ne pomeni, da so tudi sami argumenti in sklepi skalarni. Lastnosti,
ki so uporabljene in omenjene v okviru toposa so skalarne, toda to ne velja
za izjave, ki so uporabljene v diskurzu kot dejanski argumenti ali sklepi; le-
te že predstavljajo ali uporabljajo kot izhodišče določeno stopnjo (raven) na
dveh lestvicah. Oglejmo si sledeči primer (namenoma sem vse primere iz-
bral iz Ducrotove zadnje knjige Slovenska predavanja):15
(14) »Manj kot deset stopinj je. Vzemi plašč s sabo«.
O tem, ali sta A in S skalarna, ni dvoma: ne more biti bolj ali manj de-
set stopinj; ali je ali ni deset stopinj. Prav tako ne morete bolj ali manj vze-
ti plašča; ali ga vzamete ali ne. Zatorej navedbe, ki jih vsebujeta A in S, niso
skalarne. Toda, to ne preprečuje, da ne bi mogli opisati v skalarnem smislu
toposa, ki je utemeljitev tega niza. Topos v tem primeru je
(15) T= Bolj ko je mrzlo, topleje se moraš obleči
in povezuje eno lastnost P, ki je hladnost, z drugo Q, ki je, recimo, toplota
oblačila. Navedbe, ki jih vsebujejo segmenti diskurza A in S, »Manj kot de-
set stopinj je«, in, »Vzemi plašč s sabo«, predstavljajo stopnje znotraj teh
splošnih lastnosti P in Q, in prepričan sem, da se boste strinjali, da je lah-
ko bolj ali manj hladno in da lahko oblečemo bolj ali manj topla oblačila.
Obstaja še neka druga ideja o skalarnosti toposa, ki ji Ducrot posveča
posebno pozornost. Gre za to, da je samo po sebi skalarno tudi razmerje,
ki ga med P in Q ustvarja topos. Videli smo že, da sta P in Q lestvici (lah-
ko je bolj ali manj toplo in lahko se oblečemo bolj ali manj toplo): topos na-
kazuje, da obstaja skalarno razmerje med stopnjami lastnosti P in stopnja-
mi lastnosti Q. To pomeni, da napredovati v določeni smeri po lestvici la-
stnosti P pomeni tudi napredovati v določeni smeri po lestvici lastnosti Q:
če se premikamo gor ali dol po eni lestvici, se premikamo gor ali dol tudi
po drugi.
Za trenutek se vrnimo k primeru (14). Predpostavimo, da ni manj kot
deset stopinj, ampak, recimo, okoli dvajset stopinj. V takšnih razmerah
človek ne bi rekel, »Manj kot deset stopinj je. Vzemi plašč!«, temveč raje,
»Okoli dvajset stopinj je. Ne vzemi plašča«, pri čemer bi uporabljen topos
ostal enak, morda le v drugačni obliki. Kar pa nas pripelje še do nove ide-
15 O. Ducrot, n. d.
