Page 60 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 60
Argumentacija v jeziku
V Novi retoriki11 – v tem kratkem pregledu bom izpustil skoraj 2000 let
(večinoma) propadanja retorike – topoi niso definirani kot mesta, ki skri-
vajo argumente, temveč kot zelo splošne premise, ki nam pomagajo graditi
vrednote in hierarhije, nekaj, čemur se je Perelman še posebej posvečal. A
celo on je pustil topose na do neke mere deskriptivni ravni in se ni poglobil
v tehnologijo njihovega delovanja ali v njihovo arhitekturo.
Presenetljivo je, da je v istem letu, ko sta Perelman in Olbrechts-Tytéca
objavila svojo Novo retoriko, Stephen Toulmin objavil delo Uses of Argu-
ment, ki je morda ena najbolj podrobnih študij o tem, kako delujejo topoi.
»Presenetljivo« pravim zato, ker avtor ne uporablja izraza topos ali topoi,
ampak neke vrste sodni izraz »utemeljitev«. Razlog za to se zdi očiten: za-
jeti skuša različna »področja argumentov«, vsa področja argumentov pa,
kot pravi, ne uporabljajo toposov kot argumentativne principe ali kot izho-
dišče svoje argumentacije. Po Toulminu,12 če imamo izjavo v obliki, »Če D
potem T – kjer D predstavlja dejstvo ali dokaz, T pa trditev ali sklep – de-
luje utemeljitev kot most in omogoča (avtorizira) korak od D do T. Toda,
utemeljitev ima lahko omejeno uporabnost, zato Toulmin vpelje kvalifika-
torje K, ki kažejo na moč, ki jo daje utemeljitev, in pogoje zavrnitve (Z), ki
označujejo okoliščine, v katerih bi morala biti razveljavljena splošna avtori-
teta utemeljitve. In na koncu, če je utemeljitev na kakršen koli način izzva-
na, potrebujemo tudi oporo (O). Kot pravi Toulmin:
»Izjave utemeljitev […] so hipotetične, podobne mostu, toda opora za uteme-
ljitev je lahko izražena v obliki kategoričnih dejstvenih izjav.«13
Njegov diagram argumentacije lahko ponazorimo takole:
11)
11 Prim. Ch. Perelman, L. Olbrechts-Tyteca, Traité de l’argumentation – La nouvelle
rhétorique,Bruxelles 1958/1983, 113.
12 S. Toulmin, n. d., 94–107.
13 N. d., 105.
V Novi retoriki11 – v tem kratkem pregledu bom izpustil skoraj 2000 let
(večinoma) propadanja retorike – topoi niso definirani kot mesta, ki skri-
vajo argumente, temveč kot zelo splošne premise, ki nam pomagajo graditi
vrednote in hierarhije, nekaj, čemur se je Perelman še posebej posvečal. A
celo on je pustil topose na do neke mere deskriptivni ravni in se ni poglobil
v tehnologijo njihovega delovanja ali v njihovo arhitekturo.
Presenetljivo je, da je v istem letu, ko sta Perelman in Olbrechts-Tytéca
objavila svojo Novo retoriko, Stephen Toulmin objavil delo Uses of Argu-
ment, ki je morda ena najbolj podrobnih študij o tem, kako delujejo topoi.
»Presenetljivo« pravim zato, ker avtor ne uporablja izraza topos ali topoi,
ampak neke vrste sodni izraz »utemeljitev«. Razlog za to se zdi očiten: za-
jeti skuša različna »področja argumentov«, vsa področja argumentov pa,
kot pravi, ne uporabljajo toposov kot argumentativne principe ali kot izho-
dišče svoje argumentacije. Po Toulminu,12 če imamo izjavo v obliki, »Če D
potem T – kjer D predstavlja dejstvo ali dokaz, T pa trditev ali sklep – de-
luje utemeljitev kot most in omogoča (avtorizira) korak od D do T. Toda,
utemeljitev ima lahko omejeno uporabnost, zato Toulmin vpelje kvalifika-
torje K, ki kažejo na moč, ki jo daje utemeljitev, in pogoje zavrnitve (Z), ki
označujejo okoliščine, v katerih bi morala biti razveljavljena splošna avtori-
teta utemeljitve. In na koncu, če je utemeljitev na kakršen koli način izzva-
na, potrebujemo tudi oporo (O). Kot pravi Toulmin:
»Izjave utemeljitev […] so hipotetične, podobne mostu, toda opora za uteme-
ljitev je lahko izražena v obliki kategoričnih dejstvenih izjav.«13
Njegov diagram argumentacije lahko ponazorimo takole:
11)
11 Prim. Ch. Perelman, L. Olbrechts-Tyteca, Traité de l’argumentation – La nouvelle
rhétorique,Bruxelles 1958/1983, 113.
12 S. Toulmin, n. d., 94–107.
13 N. d., 105.
