Page 58 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 58
Argumentacija v jeziku
in jih primerjamo s seznamom njegovih kategorij:
8)
Substanca
Kvantiteta
Kvaliteta
Razmerje
Prostor
Čas
Položaj
Stanje
Delovanje
Utrpevanje
postane precej očitno, da je filozof svoje skupne topike izpeljal iz kategorij:
medtem ko kategorije predstavljajo najbolj splošne (in temeljne) odnose
med različnimi entitetami v svetu (in so zato po naravi metafizične), pred-
stavljajo skupne topike najbolj splošne (in temeljne) odnose med koncepti,
pojmi, ali besedami, ki predstavljajo (označujejo) te različne entitete v sve-
tu. Paradoksalno, Aristotel opisuje topoi kot »prazna mesta«, kjer je mo-
goče najti izoblikovane argumente za različne namene. In četudi to zveni
paradoksalno, je povsem logično: ko ta mesta ne bi bila prazna in ne bi do-
puščala za vsako konkretno stvar, da se v njih oblikuje, ampak bi bila že za-
polnjena, to ne bi bila več skupna mesta. Razen tega jih ne bi mogli več upo-
rabljati v prav vsaki situaciji, temveč le v tisti, ki bi bila opisana in definira-
na s stvarno vsebino posameznega toposa.
Kot pravi ena od Aristotelovih opredelitev pojma topos (Rh. 1403a17-
18 2.26.1): »Element in topos imenujem enako; kajti element ali topos pred-
stavljata področje, kamor spada veliko entimemov.« Pomembno je pouda-
riti, da z izrazom ‘element‘ (stoikheion) Aristotel ne misli na točen del enti-
mema, temveč na splošno obliko, v okviru katere je zajeti mogoče konkret-
ne entimeme istega tipa. Po tej definiciji je topos splošna argumentativna
oblika ali vzorec in konkretni argumenti so instanciacije te splošne oblike.
Ali, kot pravi Auctor ad Herennium (3-29.15ss.): loci predstavljajo ozadje
in konkretni argumenti so imagines na tem ozadju.
Naj le na kratko spomnim. Vsi verjetno poznate kategorični silogizem.
In če ne, je tukaj znamenit, skoraj že razglašen primer:
in jih primerjamo s seznamom njegovih kategorij:
8)
Substanca
Kvantiteta
Kvaliteta
Razmerje
Prostor
Čas
Položaj
Stanje
Delovanje
Utrpevanje
postane precej očitno, da je filozof svoje skupne topike izpeljal iz kategorij:
medtem ko kategorije predstavljajo najbolj splošne (in temeljne) odnose
med različnimi entitetami v svetu (in so zato po naravi metafizične), pred-
stavljajo skupne topike najbolj splošne (in temeljne) odnose med koncepti,
pojmi, ali besedami, ki predstavljajo (označujejo) te različne entitete v sve-
tu. Paradoksalno, Aristotel opisuje topoi kot »prazna mesta«, kjer je mo-
goče najti izoblikovane argumente za različne namene. In četudi to zveni
paradoksalno, je povsem logično: ko ta mesta ne bi bila prazna in ne bi do-
puščala za vsako konkretno stvar, da se v njih oblikuje, ampak bi bila že za-
polnjena, to ne bi bila več skupna mesta. Razen tega jih ne bi mogli več upo-
rabljati v prav vsaki situaciji, temveč le v tisti, ki bi bila opisana in definira-
na s stvarno vsebino posameznega toposa.
Kot pravi ena od Aristotelovih opredelitev pojma topos (Rh. 1403a17-
18 2.26.1): »Element in topos imenujem enako; kajti element ali topos pred-
stavljata področje, kamor spada veliko entimemov.« Pomembno je pouda-
riti, da z izrazom ‘element‘ (stoikheion) Aristotel ne misli na točen del enti-
mema, temveč na splošno obliko, v okviru katere je zajeti mogoče konkret-
ne entimeme istega tipa. Po tej definiciji je topos splošna argumentativna
oblika ali vzorec in konkretni argumenti so instanciacije te splošne oblike.
Ali, kot pravi Auctor ad Herennium (3-29.15ss.): loci predstavljajo ozadje
in konkretni argumenti so imagines na tem ozadju.
Naj le na kratko spomnim. Vsi verjetno poznate kategorični silogizem.
In če ne, je tukaj znamenit, skoraj že razglašen primer:
