Page 62 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 62
Argumentacija v jeziku
ali
(12‘‘) Toplo je. Ampak pojdiva raje igrat karte v senco.
(T= Bolj ko je toplo, prijetneje je biti v senci).
Kar pomeni, da je naš sogovornik v obeh primerih prepoznal veljav-
nost toposa, ki je bil uporabljen v predlogu za sprehod, ne da bi se s z njim
strinjal v tej specifični situaciji. Neki drugi topos se mu/ji je zdel primer-
nejši za to situacijo in uporabil/-a ga je, da je z njim podprl/-a drug sklep
namesto tega.
Ko pravimo, da je topos splošen in ne univerzalen, priznavamo tudi nje-
gove morebitne izjeme, kar pa ne ovira njegove veljavnosti, in prav to je
bistvo znamenite in Aristotelu pripisane formule: »izjeme omogočajo po-
trditev pravila v nepredvidenih primerih«; v takih primerih pojem izjeme
vseeno omogoča potrditev veljavnosti pravila.
Kako lahko dokažemo splošni značaj toposa? Spet se moramo spomni-
ti na zavrnitve argumenta: slednje namreč zelo pogosto upoštevajo sploš-
nost toposa. Predpostavimo (ponovno), da je toplo in da to dejstvo upo-
rabljam (ponovno) kot argument za predlog o sprehodu. Lahko bi ugovar-
jali: »Tudi včeraj je bilo toplo, pa je bil sprehod kljub temu neprijeten.« To
pomeni, da opozarjate, da obstajajo izjeme pravila, ki sem ga uporabil, in s
tem, ko to rečete, predlagate, da morda ne bi smel uporabili tega pravila v
tem posebnem primeru. Toda z opozarjanjem na obstoj izjem priznavate,
da pravilo, ki sem ga uporabil, je splošno, in istočasno mi govorite tudi, da
morda – po vašem mnenju – nisem bil v položaju, ko bi v tej specifični si-
tuaciji lahko uporabil to pravilo. S tem nikakor ne zanikate splošnosti pra-
vila, le kažete mi, da obstajajo njegove izjeme, in predlagate, da bi to lahko
bil eden od tistih izjemnih primerov.
Rekli smo tudi, da je topos predstavljen kot skupno prepričanje, ki ga
je predhodno sprejela skupnost, kateri pripadata govorec in sogovorec (ali
ogovorjeni). Z drugimi besedami, predstavitev toposa kot skupnega prepri-
čanja pomeni, da določena skupnost (bodisi narod ali manjša subkultura)
prepoznava njegovo veljavnost, to je veljavnost in upravičenost sklepov, ki
temeljijo na njem. Toda, kot smo že lahko videli, to ne pomeni, da bo vsak
član skupnosti nujno uporabil iste topoi v identičnih situacijah: uporabo
nekega toposa ali sklep, ki ga dopušča ta topos, je vedno mogoče zavrniti z
drugim (splošno sprejetim) toposom.
In končno, ko pravimo, da je topos skalaren, govorimo dvoje. Prvič,
lastnosti P in Q sta sami po sebi skalarni. To pomeni, da sta lastnosti, ki
ju lahko imate v večji ali manjši količini. Izjavi P in Q, ki ju povezuje do-
ali
(12‘‘) Toplo je. Ampak pojdiva raje igrat karte v senco.
(T= Bolj ko je toplo, prijetneje je biti v senci).
Kar pomeni, da je naš sogovornik v obeh primerih prepoznal veljav-
nost toposa, ki je bil uporabljen v predlogu za sprehod, ne da bi se s z njim
strinjal v tej specifični situaciji. Neki drugi topos se mu/ji je zdel primer-
nejši za to situacijo in uporabil/-a ga je, da je z njim podprl/-a drug sklep
namesto tega.
Ko pravimo, da je topos splošen in ne univerzalen, priznavamo tudi nje-
gove morebitne izjeme, kar pa ne ovira njegove veljavnosti, in prav to je
bistvo znamenite in Aristotelu pripisane formule: »izjeme omogočajo po-
trditev pravila v nepredvidenih primerih«; v takih primerih pojem izjeme
vseeno omogoča potrditev veljavnosti pravila.
Kako lahko dokažemo splošni značaj toposa? Spet se moramo spomni-
ti na zavrnitve argumenta: slednje namreč zelo pogosto upoštevajo sploš-
nost toposa. Predpostavimo (ponovno), da je toplo in da to dejstvo upo-
rabljam (ponovno) kot argument za predlog o sprehodu. Lahko bi ugovar-
jali: »Tudi včeraj je bilo toplo, pa je bil sprehod kljub temu neprijeten.« To
pomeni, da opozarjate, da obstajajo izjeme pravila, ki sem ga uporabil, in s
tem, ko to rečete, predlagate, da morda ne bi smel uporabili tega pravila v
tem posebnem primeru. Toda z opozarjanjem na obstoj izjem priznavate,
da pravilo, ki sem ga uporabil, je splošno, in istočasno mi govorite tudi, da
morda – po vašem mnenju – nisem bil v položaju, ko bi v tej specifični si-
tuaciji lahko uporabil to pravilo. S tem nikakor ne zanikate splošnosti pra-
vila, le kažete mi, da obstajajo njegove izjeme, in predlagate, da bi to lahko
bil eden od tistih izjemnih primerov.
Rekli smo tudi, da je topos predstavljen kot skupno prepričanje, ki ga
je predhodno sprejela skupnost, kateri pripadata govorec in sogovorec (ali
ogovorjeni). Z drugimi besedami, predstavitev toposa kot skupnega prepri-
čanja pomeni, da določena skupnost (bodisi narod ali manjša subkultura)
prepoznava njegovo veljavnost, to je veljavnost in upravičenost sklepov, ki
temeljijo na njem. Toda, kot smo že lahko videli, to ne pomeni, da bo vsak
član skupnosti nujno uporabil iste topoi v identičnih situacijah: uporabo
nekega toposa ali sklep, ki ga dopušča ta topos, je vedno mogoče zavrniti z
drugim (splošno sprejetim) toposom.
In končno, ko pravimo, da je topos skalaren, govorimo dvoje. Prvič,
lastnosti P in Q sta sami po sebi skalarni. To pomeni, da sta lastnosti, ki
ju lahko imate v večji ali manjši količini. Izjavi P in Q, ki ju povezuje do-
