Page 57 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4

Topoi: črna skrinjica argumenatcije 

argumentativni koncept, ki verjetno ni imel enotne oblike, saj so ga v kon-
tekstu njegove retorične funkcije (t. j. kot sredstvo prepričevanja) retorji
poljubno združevali z drugimi retoričnimi strategijami. Toda medtem ko
so v zgodnji retoriki topos vsekakor razumeli kot gotov vzorec ali formulo,
vnaprej pripravljen argument, ki ga je mogoče uporabiti na določeni stop-
nji govora (da bi ustvaril določen učinek ali še pomembneje, da bi upravičil
določen sklep) – pojmovanje, ki je prevladalo tudi z renesanso – pa velja za
večino Aristotelovih topoi, da so to splošna navodila, ki omogočajo izpel-
javo sklepa določene oblike (ne vsebine) iz premis določene oblike (ne vse-
bine). Prav zato smo poudarili, da je velika zmota precej razširjeno prepri-
čanje o tem, kako so Aristotelovi topoi mesta, kjer je mogoče najti vnaprej
pripravljene argumente.

Če si ogledamo seznam Aristotelovih topoi koinoi ali skupne topike:

7)

Splošne topike Posebne topike

Definicija Sodna (pravne)
Rod/vrsta pravično (prav)
nepravično (narobe)
Razdelitev
Celota/deli Svetovalna
Subjekt/predikati dobro
nevredno
Primerjava ugodno
Podobnost/razlika neugodno
Stopnja
Hvalna (ceremonialna)
Odnos krepost (plemenito)
Vzrok/učinek slabost (nizkotno)
Antecedens/konsekvens
Kontrarnosti
Kontradikcije

Okoliščine
Mogoče/nemogoče
Preteklo/prihodnje

Pričevanje
Avtoritete (izvedenci)
Priče
Maksime/rekla
Govorice
Prisege
Dokumenti
Zakoni
Precedensi
Nadnaravno

Notacija in sorodne besede