Page 38 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 38
Argumentacija v jeziku
Oglejmo si, kako vplivni so lahko vezniki še na nekaj drugih primerih.
Če primerjamo stavka:6
(10) Steklenica je že na pol prazna.
(11) Steklenica je še na pol polna.
vidimo, da opisujeta isto stanje stvari, isto objektivno dejstvo – da namreč
v »na pol polni« ali v »na pol prazni« steklenici gladina tekočine sega ne-
kako do polovice. Dejstvi, na kateri se nanašata primera (10) in (11), sta to-
rej pravzaprav enaki, vendar videni iz dveh različnih perspektiv. Kar nam
pove, da izjavi (10) in (11) verjetno nista namenjeni poročilu oziroma in-
formiranju o dejanskem stanju količine tekočine v obeh steklenicah, am-
pak nečemu povsem drugemu. Namreč, primera (10) in (11), kljub temu,
da opisujeta isto dejstvo, navajata na povsem nasprotna sklepa:
(10) Steklenica je že na pol prazna. Potrebujemo novo.
(11) Steklenica je še na pol polna. Zaenkrat še ne potrebujemo nove.
Zaradi vpliva veznikov še in že postane tako sklepanje nujno. Če opiše-
mo steklenico kot »že na pol prazno«, se dejansko pritožujemo nad tem,
da bo kmalu povsem prazna. V tem primeru sklepanje, kot »Zaenkrat še
ne potrebujemo nove«, pač ni najbolj verjetno. Podobno velja tudi takrat,
kadar steklenico opisujemo kot »še na pol polno«, saj tudi v tem primeru
verjetno ne želimo argumentirati za sklep »Potrebujemo novo«.
Argumentativni vezniki pa zmorejo še veliko več – lahko kontekstuali-
zirajo primere, ki se na prvi pogled zdijo dekontekstualizirani, in jim pripi-
šejo neki osnovni kontekst. Če je namreč nekaj »že na pol prazno« ali »še
na pol polno«, potem lahko povsem upravičeno sklepamo, da gre za opiso-
vanje (takšnega ali drugačnega) procesa praznjenja. Če pa zamenjamo mes-
ti že in še, kot v:
(10‘) Steklenica je še na pol prazna.
(11‘) Steklenica je že na pol polna.
potem očitno opisujemo proces polnjenja. O kakšnem praznjenju ali pol-
njenju govorimo – kakšne so »umazane podrobnosti« –, je za lingvistično
analizo nepomembno; to je ves kontekst, ki ga potrebuje.
Pa to še vedno ni vse, kar zmorejo vezniki; argumente lahko namreč
tudi dobesedno strukturirajo in oblikujejo.
6 Primer smo v nekoliko drugačnem kontekstu (to je aplikacije srednje močnih/šibkih toposov)
obravnavali že v sklepni opombi poglavja Argumentacija v jeziku proti argumentaciji z jezikom.
Oglejmo si, kako vplivni so lahko vezniki še na nekaj drugih primerih.
Če primerjamo stavka:6
(10) Steklenica je že na pol prazna.
(11) Steklenica je še na pol polna.
vidimo, da opisujeta isto stanje stvari, isto objektivno dejstvo – da namreč
v »na pol polni« ali v »na pol prazni« steklenici gladina tekočine sega ne-
kako do polovice. Dejstvi, na kateri se nanašata primera (10) in (11), sta to-
rej pravzaprav enaki, vendar videni iz dveh različnih perspektiv. Kar nam
pove, da izjavi (10) in (11) verjetno nista namenjeni poročilu oziroma in-
formiranju o dejanskem stanju količine tekočine v obeh steklenicah, am-
pak nečemu povsem drugemu. Namreč, primera (10) in (11), kljub temu,
da opisujeta isto dejstvo, navajata na povsem nasprotna sklepa:
(10) Steklenica je že na pol prazna. Potrebujemo novo.
(11) Steklenica je še na pol polna. Zaenkrat še ne potrebujemo nove.
Zaradi vpliva veznikov še in že postane tako sklepanje nujno. Če opiše-
mo steklenico kot »že na pol prazno«, se dejansko pritožujemo nad tem,
da bo kmalu povsem prazna. V tem primeru sklepanje, kot »Zaenkrat še
ne potrebujemo nove«, pač ni najbolj verjetno. Podobno velja tudi takrat,
kadar steklenico opisujemo kot »še na pol polno«, saj tudi v tem primeru
verjetno ne želimo argumentirati za sklep »Potrebujemo novo«.
Argumentativni vezniki pa zmorejo še veliko več – lahko kontekstuali-
zirajo primere, ki se na prvi pogled zdijo dekontekstualizirani, in jim pripi-
šejo neki osnovni kontekst. Če je namreč nekaj »že na pol prazno« ali »še
na pol polno«, potem lahko povsem upravičeno sklepamo, da gre za opiso-
vanje (takšnega ali drugačnega) procesa praznjenja. Če pa zamenjamo mes-
ti že in še, kot v:
(10‘) Steklenica je še na pol prazna.
(11‘) Steklenica je že na pol polna.
potem očitno opisujemo proces polnjenja. O kakšnem praznjenju ali pol-
njenju govorimo – kakšne so »umazane podrobnosti« –, je za lingvistično
analizo nepomembno; to je ves kontekst, ki ga potrebuje.
Pa to še vedno ni vse, kar zmorejo vezniki; argumente lahko namreč
tudi dobesedno strukturirajo in oblikujejo.
6 Primer smo v nekoliko drugačnem kontekstu (to je aplikacije srednje močnih/šibkih toposov)
obravnavali že v sklepni opombi poglavja Argumentacija v jeziku proti argumentaciji z jezikom.
