Page 36 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 36
Argumentacija v jeziku
(5) Janez je malo delal.
in
(5‘) Marko je malce delal.
Izkušnje kažejo, tako Ducrot,5 da obstaja nekakšen konsenz, splošno
strinjanje o tem, koliko sta Janez in Marko delala – namreč, bolj malo. Ven-
dar pa bi se večina vprašanih na podlagi obeh izjav verjetno odločila, da je
delal Marko več (recimo, dve uri) od Janeza (ki je delal, denimo, le eno uro).
Skoraj nemogoče je objektivno in nesporno ugotoviti, koliko več je delal
Marko in kakšna je dejanska razlika med malo in malce. In vendar izjavi (5)
in (5‘) napeljujeta na sklepa, ki sta (argumentativno) nasprotno usmerjena:
(5) Janez je malo delal. Ne bo mu uspelo.
(5‘) Marko je malce delal. Uspelo mu bo.
Če izjavi presojamo po informativni plati – s stališča »dejstev« oziro-
ma »dejanskega« stanja stvari v svetu – potem je pomembno predvsem to,
da jezik malo in malce predstavlja kot leksema, ki zaznamujeta majhno ko-
ličino nečesa; med njima je seveda lahko tudi (manjša) kvantitativna razli-
ka, toda še vedno gre za majhno količino nečesa. Če pa se usmerimo na ar-
gumentativni vidik presojanja izjav, vidimo, da jezik prislov malo postavi v
isto kategorijo kot nič, sploh nič, prislov malce pa v isto kategorijo kot veli-
ko. Zakaj? Zato, ker prislov malo očitno argumentira v isto smer kot prislo-
va nič, sploh nič, saj (5) brez težav parafraziramo kot:
(6) Janez sploh ni nič delal. Ne bo mu upelo.
(5’) pa kot (6’):
(6‘) Marko je veliko delal. Uspelo mu bo.
Zdaj pa še malce spremenimo to naše delo – besedo delo, kot jo vidi je-
zik – in se vprašajmo, v katero smer je lahko usmerjen sledeči argument:
(7) Janez je delal eno uro.
Če ne poznamo konteksta – in ne vemo, koliko časa je potrebno za
opravilo, ki se ga je lotil Janez – potem sta možni obe usmeritvi, pozitiv-
na in negativna:
5 O. Ducrot, Slovenian lectures. Argumentative semantics/Conférences slovènes. Sémantique ar-
gumentative (odslej Slovenian lectures …), Ljubljana 1996.
(5) Janez je malo delal.
in
(5‘) Marko je malce delal.
Izkušnje kažejo, tako Ducrot,5 da obstaja nekakšen konsenz, splošno
strinjanje o tem, koliko sta Janez in Marko delala – namreč, bolj malo. Ven-
dar pa bi se večina vprašanih na podlagi obeh izjav verjetno odločila, da je
delal Marko več (recimo, dve uri) od Janeza (ki je delal, denimo, le eno uro).
Skoraj nemogoče je objektivno in nesporno ugotoviti, koliko več je delal
Marko in kakšna je dejanska razlika med malo in malce. In vendar izjavi (5)
in (5‘) napeljujeta na sklepa, ki sta (argumentativno) nasprotno usmerjena:
(5) Janez je malo delal. Ne bo mu uspelo.
(5‘) Marko je malce delal. Uspelo mu bo.
Če izjavi presojamo po informativni plati – s stališča »dejstev« oziro-
ma »dejanskega« stanja stvari v svetu – potem je pomembno predvsem to,
da jezik malo in malce predstavlja kot leksema, ki zaznamujeta majhno ko-
ličino nečesa; med njima je seveda lahko tudi (manjša) kvantitativna razli-
ka, toda še vedno gre za majhno količino nečesa. Če pa se usmerimo na ar-
gumentativni vidik presojanja izjav, vidimo, da jezik prislov malo postavi v
isto kategorijo kot nič, sploh nič, prislov malce pa v isto kategorijo kot veli-
ko. Zakaj? Zato, ker prislov malo očitno argumentira v isto smer kot prislo-
va nič, sploh nič, saj (5) brez težav parafraziramo kot:
(6) Janez sploh ni nič delal. Ne bo mu upelo.
(5’) pa kot (6’):
(6‘) Marko je veliko delal. Uspelo mu bo.
Zdaj pa še malce spremenimo to naše delo – besedo delo, kot jo vidi je-
zik – in se vprašajmo, v katero smer je lahko usmerjen sledeči argument:
(7) Janez je delal eno uro.
Če ne poznamo konteksta – in ne vemo, koliko časa je potrebno za
opravilo, ki se ga je lotil Janez – potem sta možni obe usmeritvi, pozitiv-
na in negativna:
5 O. Ducrot, Slovenian lectures. Argumentative semantics/Conférences slovènes. Sémantique ar-
gumentative (odslej Slovenian lectures …), Ljubljana 1996.
