Page 33 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 33
argumentativ-
nimi vezniki in
polifonijo
Esej iz intuitivne
epistemologije1
Francoski lingvist Oswald Ducrot že skoraj tri desetletja razvija novo,
drugačno, teorijo argumentacije, »teorijo argumentacije v jeziku«
(TAJ), s katero raziskuje argumentativni potencial jezika kot sistema. S
TAJ želi pokazati, da so v jezik kot sistem že vpisane določene argumen-
tativne lastnosti, da lahko jezik na nekaterih ravneh argumentira sam po
sebi, obenem pa naši, dialoški in interaktivni argumentaciji vsili določe-
ne omejitve.
Teorijo argumentacije v jeziku bi, kakor smo pojasnili že v prejšnjem
članku, lahko povzeli v treh osnovnih, soodvisnih trditvah:
Argumentativno v jeziku prevladuje nad informativnim (oziroma
»dejstvenim«).
I. Semantični opis neke izjave je odvisen od (njenih) možnih nadalje-
vanj, ne pa od njenega razmerja do »dejstev«.
II. V argumentativnih nizih ((A)rgument > (S)klep) je semantična
vrednost argumenta in sklepa odvisna od njunega medsebojnega razmerja.
Naj zgoraj navedene trditve ilustriram s pomočjo nekaj primerov. Reci-
mo, da nam sogovornik pravi:
(1) Ura je osem.
Je to argument? Le zakaj bi nam želel kdo povedati, da je ura osem?
Zgolj zato, da bi vedeli, koliko je ura? Malo verjetno, razen če smo ga pov-
1 Različica članka je bila predstavljena na 6. Mednarodni konferenci iz jezikovne pragmatike, ki
je v organizaciji International Pragmatics Association (IPrA) julija 1998 potekala v Reimsu (v
Franciji), in pod istim naslovom objavljena v reviji Anthropos 32 (2000), 1/2, 81–92.
nimi vezniki in
polifonijo
Esej iz intuitivne
epistemologije1
Francoski lingvist Oswald Ducrot že skoraj tri desetletja razvija novo,
drugačno, teorijo argumentacije, »teorijo argumentacije v jeziku«
(TAJ), s katero raziskuje argumentativni potencial jezika kot sistema. S
TAJ želi pokazati, da so v jezik kot sistem že vpisane določene argumen-
tativne lastnosti, da lahko jezik na nekaterih ravneh argumentira sam po
sebi, obenem pa naši, dialoški in interaktivni argumentaciji vsili določe-
ne omejitve.
Teorijo argumentacije v jeziku bi, kakor smo pojasnili že v prejšnjem
članku, lahko povzeli v treh osnovnih, soodvisnih trditvah:
Argumentativno v jeziku prevladuje nad informativnim (oziroma
»dejstvenim«).
I. Semantični opis neke izjave je odvisen od (njenih) možnih nadalje-
vanj, ne pa od njenega razmerja do »dejstev«.
II. V argumentativnih nizih ((A)rgument > (S)klep) je semantična
vrednost argumenta in sklepa odvisna od njunega medsebojnega razmerja.
Naj zgoraj navedene trditve ilustriram s pomočjo nekaj primerov. Reci-
mo, da nam sogovornik pravi:
(1) Ura je osem.
Je to argument? Le zakaj bi nam želel kdo povedati, da je ura osem?
Zgolj zato, da bi vedeli, koliko je ura? Malo verjetno, razen če smo ga pov-
1 Različica članka je bila predstavljena na 6. Mednarodni konferenci iz jezikovne pragmatike, ki
je v organizaciji International Pragmatics Association (IPrA) julija 1998 potekala v Reimsu (v
Franciji), in pod istim naslovom objavljena v reviji Anthropos 32 (2000), 1/2, 81–92.
