Page 26 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 26
Argumentacija v jeziku
Toposi (in topične forme)
Prehod v krepko teorijo argumentacije v jeziku pomeni radikalen pre-
lom s poprejšnjimi teorijami oziroma fazami teorije argumentacije v jezi-
ku, in to ne le konceptualno, temveč tudi terminološko. Ta prelom je raz-
viden že kar iz obeh temeljnih postavk Ducrotove zadnje faze teorije argu-
mentacije v jeziku:
1. Ko prehajamo od A(rgumenta) k S(klepu), temelji ta prehod na topos-
ih, splošnih, (neki skupnosti) skupnih in skalarnih strukturah tipa
Bolj ko P, bolj Q
oziroma
Manj ko P, manj Q.
2. Argumentativna vrednost izjav povsem prevlada nad njihovo infor-
mativno vrednostjo (informativna vrednost se iz argumentativne vred-
nosti celo izpeljuje), povsem informativne izjave pa dobijo jezikovno mar-
ginalen status.
Z drugimi besedami bi lahko prehod iz »šibke« v »krepko« verzijo
argumentacije v jeziku opisali takole: v »šibki« fazi argumentacije v jeziku
argumentacija še temelji na dejstvih, toda pod nadzorom argumentativnih
navodil, vezanih na pomen stavka.
V »krepki«fazi pa argumentativno informativnega ne nadzoruje več,
temveč prevzame njegovo mesto: informativno postane ne le povsem podre-
jeno argumentativnemu, temveč iz njega celo izpeljano. Če je namreč argu-
mentacija (argumentativna usmerjenost) v jezik že vpisana, potem so izjave,
ki realnost le opisujejo ali o njej poročajo, jezikovno povsem nepertinentne:
jezik uporabljajo le kot medij prenosa. Če pa je argumentacija v jezik (res)
že vpisana, ta medij nikakor ne more biti (argumentativno) nevtralen: ar-
gumentativne spremenljivke, na primer, ki so leksikalno sicer »prazne«,
dajejo diskurzu neko povsem določeno smer, ne glede na predstavno oziro-
ma informativno vsebino, ki jo diskurz prenaša.
Tisto, kar res temeljno opredeljuje krepko verzijo argumentacije v jezi-
ku, pa je seveda vpeljava toposov.
Kaj pomeni, da je topos a) splošen in b) skupen (koncept skalarnosti
smo vpeljali že na primeru argumentativnih lestvic)?
To, da gre a) za splošno (in obenem zelo abstraktno) shemo oziroma
matrico (na neki način morda celo za pravilo), ki omogoča množico par-
tikularnih sklepov, ki pa niso obvezni oziroma zavezujoči na način silogiz-
Toposi (in topične forme)
Prehod v krepko teorijo argumentacije v jeziku pomeni radikalen pre-
lom s poprejšnjimi teorijami oziroma fazami teorije argumentacije v jezi-
ku, in to ne le konceptualno, temveč tudi terminološko. Ta prelom je raz-
viden že kar iz obeh temeljnih postavk Ducrotove zadnje faze teorije argu-
mentacije v jeziku:
1. Ko prehajamo od A(rgumenta) k S(klepu), temelji ta prehod na topos-
ih, splošnih, (neki skupnosti) skupnih in skalarnih strukturah tipa
Bolj ko P, bolj Q
oziroma
Manj ko P, manj Q.
2. Argumentativna vrednost izjav povsem prevlada nad njihovo infor-
mativno vrednostjo (informativna vrednost se iz argumentativne vred-
nosti celo izpeljuje), povsem informativne izjave pa dobijo jezikovno mar-
ginalen status.
Z drugimi besedami bi lahko prehod iz »šibke« v »krepko« verzijo
argumentacije v jeziku opisali takole: v »šibki« fazi argumentacije v jeziku
argumentacija še temelji na dejstvih, toda pod nadzorom argumentativnih
navodil, vezanih na pomen stavka.
V »krepki«fazi pa argumentativno informativnega ne nadzoruje več,
temveč prevzame njegovo mesto: informativno postane ne le povsem podre-
jeno argumentativnemu, temveč iz njega celo izpeljano. Če je namreč argu-
mentacija (argumentativna usmerjenost) v jezik že vpisana, potem so izjave,
ki realnost le opisujejo ali o njej poročajo, jezikovno povsem nepertinentne:
jezik uporabljajo le kot medij prenosa. Če pa je argumentacija v jezik (res)
že vpisana, ta medij nikakor ne more biti (argumentativno) nevtralen: ar-
gumentativne spremenljivke, na primer, ki so leksikalno sicer »prazne«,
dajejo diskurzu neko povsem določeno smer, ne glede na predstavno oziro-
ma informativno vsebino, ki jo diskurz prenaša.
Tisto, kar res temeljno opredeljuje krepko verzijo argumentacije v jezi-
ku, pa je seveda vpeljava toposov.
Kaj pomeni, da je topos a) splošen in b) skupen (koncept skalarnosti
smo vpeljali že na primeru argumentativnih lestvic)?
To, da gre a) za splošno (in obenem zelo abstraktno) shemo oziroma
matrico (na neki način morda celo za pravilo), ki omogoča množico par-
tikularnih sklepov, ki pa niso obvezni oziroma zavezujoči na način silogiz-
