Page 30 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 30
Argumentacija v jeziku
mentativne spremenljivke v (10), dobljenemu argumentu v (10‘) dala dru-
gačno (argumentativno) usmeritev, kar obenem tudi pomeni, da (10‘) ne
aplicira več toposa T3 temveč topos T4.
Da naša trditev o odločilni vlogi (izbire) argumentativne spremenljiv-
ke ni pretirana, priča prav »preobrazba« primera (11). Kaj se po zamenja-
vi spremenljivke zgodi z (11)? Celo »(hudi) gripi«, ki je na argumentativ-
ni lestvici nižje od pljučnice, s sàmo svojo prisotnostjo v izjavi, to je z argu-
mentativno usmeritvijo, ki je vanjo vpisana, podeljuje vrednost močnejšega
argumenta in s tem napeljuje k sklepu Pazite se. Argumentativna usmeri-
tev, vpisana v celo, namreč ne dopušča, da bi bil argument, ki mu sledi šib-
kejši od onega, ki mu predhaja; nasprotno, celo z argumentom, ki ga uva-
ja (torej z argumentom, ki sledi (argumentativni) spremenljivki celo), le po-
tencira moč predhodnega argumenta.
Če se hočemo torej izogniti aplikaciji nekega toposa T3‘ Manj ko smo
bolni, več je vzrokov za zaskrbljenost (ki sicer morda je splošen, nikakor pa
ne skupen) in s tem ponovno vzpostaviti argumentativno ravnovesje, mo-
ramo v (11‘) vpeljati dodatno argumentativno spremenljivko, na primer:
(11‘‘) To je pljučnica, celo LE huda gripa. Bodite brez skrbi.
ali celo (!)
(11‘‘‘) To je pljučnica, MORDA celo LE huda gripa. Bodite brez skrbi.
Če le blaži in sprevrača argumentativno usmerjenost celo, pa morda ar-
gumentativno blaži morebitno logično nasprotje med priredno postavljeni-
ma trditvama. Če gre namreč v nekem primeru za pljučnico, potem pač ne
gre za (hudo) gripo, in obratno; če pa obe trditvi »tamponiramo« z mor-
da, jima s tem odvzamemo status trditev, s tem pa ju postavimo tudi izven
dvovalentnega logičnega sistema, v katerem sta lahko (le) bodisi resnični
bodisi neresnični.5
5 Ducrot pozna tudi srednje močno oziroma srednje šibko aplikacijo nekega toposa. Omenjam jo
zato, ker prav srednje močna aplikacija nekega toposa izvrstno kaže na prevlado argumentativ-
nega nad informativnim in pa zato, ker v tako rekoč čisti obliki izstopita vloga in pomen (funk-
cija) argumentativnih spremenljivk kot spremenljivk.
Oglejmo si naslednja dva »pivska« primera:
(12) Steklenica je ŽE na pol prazna. Treba bo odpreti drugo.
ki aplicira neki topos kot
T5 Bolj ko se pije, več pijače je potrebne.
in
(13) Steklenica je ŠE na pol prazna Ne bo še treba odpreti druge.
mentativne spremenljivke v (10), dobljenemu argumentu v (10‘) dala dru-
gačno (argumentativno) usmeritev, kar obenem tudi pomeni, da (10‘) ne
aplicira več toposa T3 temveč topos T4.
Da naša trditev o odločilni vlogi (izbire) argumentativne spremenljiv-
ke ni pretirana, priča prav »preobrazba« primera (11). Kaj se po zamenja-
vi spremenljivke zgodi z (11)? Celo »(hudi) gripi«, ki je na argumentativ-
ni lestvici nižje od pljučnice, s sàmo svojo prisotnostjo v izjavi, to je z argu-
mentativno usmeritvijo, ki je vanjo vpisana, podeljuje vrednost močnejšega
argumenta in s tem napeljuje k sklepu Pazite se. Argumentativna usmeri-
tev, vpisana v celo, namreč ne dopušča, da bi bil argument, ki mu sledi šib-
kejši od onega, ki mu predhaja; nasprotno, celo z argumentom, ki ga uva-
ja (torej z argumentom, ki sledi (argumentativni) spremenljivki celo), le po-
tencira moč predhodnega argumenta.
Če se hočemo torej izogniti aplikaciji nekega toposa T3‘ Manj ko smo
bolni, več je vzrokov za zaskrbljenost (ki sicer morda je splošen, nikakor pa
ne skupen) in s tem ponovno vzpostaviti argumentativno ravnovesje, mo-
ramo v (11‘) vpeljati dodatno argumentativno spremenljivko, na primer:
(11‘‘) To je pljučnica, celo LE huda gripa. Bodite brez skrbi.
ali celo (!)
(11‘‘‘) To je pljučnica, MORDA celo LE huda gripa. Bodite brez skrbi.
Če le blaži in sprevrača argumentativno usmerjenost celo, pa morda ar-
gumentativno blaži morebitno logično nasprotje med priredno postavljeni-
ma trditvama. Če gre namreč v nekem primeru za pljučnico, potem pač ne
gre za (hudo) gripo, in obratno; če pa obe trditvi »tamponiramo« z mor-
da, jima s tem odvzamemo status trditev, s tem pa ju postavimo tudi izven
dvovalentnega logičnega sistema, v katerem sta lahko (le) bodisi resnični
bodisi neresnični.5
5 Ducrot pozna tudi srednje močno oziroma srednje šibko aplikacijo nekega toposa. Omenjam jo
zato, ker prav srednje močna aplikacija nekega toposa izvrstno kaže na prevlado argumentativ-
nega nad informativnim in pa zato, ker v tako rekoč čisti obliki izstopita vloga in pomen (funk-
cija) argumentativnih spremenljivk kot spremenljivk.
Oglejmo si naslednja dva »pivska« primera:
(12) Steklenica je ŽE na pol prazna. Treba bo odpreti drugo.
ki aplicira neki topos kot
T5 Bolj ko se pije, več pijače je potrebne.
in
(13) Steklenica je ŠE na pol prazna Ne bo še treba odpreti druge.
