Page 27 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 27
Argumentacija v jeziku proti argumentaciji z jezikom
ma ali logične dedukcije. Topos, oziroma natančneje sklicevanje na topos,
lahko neki sklep le omogoči, ne pa k temu sklepu zaveže. Zato naš sogovo-
rec (s tem pa smo že pri točki b)) sicer lahko priznava veljavnost toposa, ki
smo ga pri sklepanju uporabili, pa se z našim sklepom vendarle ne bo strin-
jal. Situaciji primernejši se mu bo zdel pač kak drug topos in na njem bo
utemeljil svoj sklep.
Trditev, da so toposi b) skupni (neki skupnosti), pomeni le, da neka
skupnost priznava njihovo veljavnost oziroma natančneje veljavnost in
upravičenost sklepov, ki na njih temeljijo, ne pa tudi, da bi vsi pripadni-
ki te skupnosti v enaki situaciji uporabili enak topos! Uporabo nekega topo-
sa oziroma sklep, ki ga ta topos omogoča, je mogoče vedno izpodbijati (na-
rava argumentacije je pač temeljno polemična), vendar le z aplikacijo neke-
ga drugega toposa oziroma z argumentiranjem za sklep, ki ga ta drugi top-
os podpira.
Če poskušamo teorijo toposov aplicirati na naša primera (7) in (8)
(7) Janez je malo delal. Ne bo uspel (opraviti izpita).
(8) Janez je malce delal. Uspel bo (opraviti izpit).
potem lahko ugotovimo, da izjava (7) aplicira oziroma se sklicuje na neki
topos kot
T1 Manj ko delamo, manjši je uspeh.
in da ta topos aplicira šibko, medtem ko izjava (8), prav tako šibko, aplici-
ra neki topos kot
T2 Več ko delamo, večji je uspeh.
Kaj to pomeni, zakaj pravimo, da izjavi (7) in (8) aplicirata toposa T1
in T2 šibko? Kako naj »šibko« in njegov protipol »močno« sploh defi-
niramo?
Ducrot ju za začetek, nekako hevristično, opredeli takole:
– močno pomeni topos aplicirati tako, da je le malo argumentov, ki bi
bili močnejši od uporabljenega;
– šibko pomeni topos aplicirati tako, da je le malo argumentov, ki bi bili
šibkejši od uporabljenega.
ma ali logične dedukcije. Topos, oziroma natančneje sklicevanje na topos,
lahko neki sklep le omogoči, ne pa k temu sklepu zaveže. Zato naš sogovo-
rec (s tem pa smo že pri točki b)) sicer lahko priznava veljavnost toposa, ki
smo ga pri sklepanju uporabili, pa se z našim sklepom vendarle ne bo strin-
jal. Situaciji primernejši se mu bo zdel pač kak drug topos in na njem bo
utemeljil svoj sklep.
Trditev, da so toposi b) skupni (neki skupnosti), pomeni le, da neka
skupnost priznava njihovo veljavnost oziroma natančneje veljavnost in
upravičenost sklepov, ki na njih temeljijo, ne pa tudi, da bi vsi pripadni-
ki te skupnosti v enaki situaciji uporabili enak topos! Uporabo nekega topo-
sa oziroma sklep, ki ga ta topos omogoča, je mogoče vedno izpodbijati (na-
rava argumentacije je pač temeljno polemična), vendar le z aplikacijo neke-
ga drugega toposa oziroma z argumentiranjem za sklep, ki ga ta drugi top-
os podpira.
Če poskušamo teorijo toposov aplicirati na naša primera (7) in (8)
(7) Janez je malo delal. Ne bo uspel (opraviti izpita).
(8) Janez je malce delal. Uspel bo (opraviti izpit).
potem lahko ugotovimo, da izjava (7) aplicira oziroma se sklicuje na neki
topos kot
T1 Manj ko delamo, manjši je uspeh.
in da ta topos aplicira šibko, medtem ko izjava (8), prav tako šibko, aplici-
ra neki topos kot
T2 Več ko delamo, večji je uspeh.
Kaj to pomeni, zakaj pravimo, da izjavi (7) in (8) aplicirata toposa T1
in T2 šibko? Kako naj »šibko« in njegov protipol »močno« sploh defi-
niramo?
Ducrot ju za začetek, nekako hevristično, opredeli takole:
– močno pomeni topos aplicirati tako, da je le malo argumentov, ki bi
bili močnejši od uporabljenega;
– šibko pomeni topos aplicirati tako, da je le malo argumentov, ki bi bili
šibkejši od uporabljenega.
