Page 31 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 31
Argumentacija v jeziku proti argumentaciji z jezikom
Seveda pa z osnovnima topičnima shemama
T1 +P, +Q.
T2 –P, –Q.
analize ni mogoče prignati prav daleč. Že tako preprosta argumentativna
navezava kot
(14) Ne troši toliko! (Sklep) Ostal boš brez denarja (Argument)
jima namreč povzroči tako rekoč nepremostljive probleme.
Koncept toposa je zato primerneje fleksibilneje definirati kot splošno,
skupno in skalarno strukturo, ki povezuje dve argumentativni lestvici Q in
P, osnovni topični shemi pa »razlomiti« v štiri topične forme
T1 +Q, +P
–Q, –P
T2 +Q, –P
–Q, +P
O tem pa v nadaljevanju.
ki aplicira neki topos kot
T6 Manj ko se pije, manj pijače je potrebne.
Neka izjava, pravi Ducrot, aplicira neki topos Tx srednje močno, če istočasno dovoljuje tudi apli-
kacijo Ty, ki ga prav tako aplicira srednje močno, kar velja tako za izjavo (12) kot za izjavo (13).
Propedevtična lepota »srednje močnih aplikacij« pa je v tem, da pri njih v čisti obliki izstopi
razlika med informativnim in argumentativnim (v jeziku): že na pol prazna in še na pol polna
namreč »poročata« o informativno istem stanju, o nivoju tekočine v steklenici, ki je tako v pri-
meru že na pol prazna kot v primeru še na pol polna isti, povsem nasprotna pa je njuna argumen-
tativna usmerjenost in s tem sklepa, h katerima napeljujeta.
Že ob analizi primerov (10) in (11) smo pokazali, da je argumentativna usmerjenost neke izja-
ve tako rekoč povsem odvisna od njene argumentativne spremenljivke, analiza primerov (12) in
(13) pa jih izpostavlja prav v njihovi vrednosti spremenljivke.
Sintagmi že na pol prazna in še na pol polna na primer aludirata na dejavnost praznjenja, ne poln-
jenja. Zdaj pa obema spremenljivkama (že, še) zamenjajmo mesto, tako da dobimo še na pol praz-
na in že na pol polna. Zaradi zamenjave dveh neznatnih, predvsem pa leksikalno praznih spre-
menljivk, obe na novo dobljeni sintagmi ne le da argumentirata za drugačen sklep kot pred
zamenjavo, še več: z zamenjavo argumentativnih spremenljivk tako rekoč preskočimo v »drug
vic«: zdaj namreč nimamo več opraviti s procesom praznjenja, temveč s procesom polnjenja!
Seveda pa z osnovnima topičnima shemama
T1 +P, +Q.
T2 –P, –Q.
analize ni mogoče prignati prav daleč. Že tako preprosta argumentativna
navezava kot
(14) Ne troši toliko! (Sklep) Ostal boš brez denarja (Argument)
jima namreč povzroči tako rekoč nepremostljive probleme.
Koncept toposa je zato primerneje fleksibilneje definirati kot splošno,
skupno in skalarno strukturo, ki povezuje dve argumentativni lestvici Q in
P, osnovni topični shemi pa »razlomiti« v štiri topične forme
T1 +Q, +P
–Q, –P
T2 +Q, –P
–Q, +P
O tem pa v nadaljevanju.
ki aplicira neki topos kot
T6 Manj ko se pije, manj pijače je potrebne.
Neka izjava, pravi Ducrot, aplicira neki topos Tx srednje močno, če istočasno dovoljuje tudi apli-
kacijo Ty, ki ga prav tako aplicira srednje močno, kar velja tako za izjavo (12) kot za izjavo (13).
Propedevtična lepota »srednje močnih aplikacij« pa je v tem, da pri njih v čisti obliki izstopi
razlika med informativnim in argumentativnim (v jeziku): že na pol prazna in še na pol polna
namreč »poročata« o informativno istem stanju, o nivoju tekočine v steklenici, ki je tako v pri-
meru že na pol prazna kot v primeru še na pol polna isti, povsem nasprotna pa je njuna argumen-
tativna usmerjenost in s tem sklepa, h katerima napeljujeta.
Že ob analizi primerov (10) in (11) smo pokazali, da je argumentativna usmerjenost neke izja-
ve tako rekoč povsem odvisna od njene argumentativne spremenljivke, analiza primerov (12) in
(13) pa jih izpostavlja prav v njihovi vrednosti spremenljivke.
Sintagmi že na pol prazna in še na pol polna na primer aludirata na dejavnost praznjenja, ne poln-
jenja. Zdaj pa obema spremenljivkama (že, še) zamenjajmo mesto, tako da dobimo še na pol praz-
na in že na pol polna. Zaradi zamenjave dveh neznatnih, predvsem pa leksikalno praznih spre-
menljivk, obe na novo dobljeni sintagmi ne le da argumentirata za drugačen sklep kot pred
zamenjavo, še več: z zamenjavo argumentativnih spremenljivk tako rekoč preskočimo v »drug
vic«: zdaj namreč nimamo več opraviti s procesom praznjenja, temveč s procesom polnjenja!
