Page 24 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 24
Argumentacija v jeziku
ni pomen nas torej usmerja pri pravilni interpretaciji izjave, ki je njegova
vsakokratna realizacija, še zlasti pri iskanju informacij, ki jih moramo zato,
da bi bila interpretacija pravilna, iskati v kontekstu. Kaj to pomeni?
Oglejmo si še enkrat primer (6)
(6) A: Je večerja že nared?
B: Ja, skoraj.
Rekli smo že, da argument Večerja je skoraj nared, argumentira v prid
nekega implicitnega sklepa, npr. Treba je pohiteti, za katerega sicer argu-
mentira tudi argument Večerja je že nared, pri čemer je argument Večerja je
že nared sicer močnejši od argumenta Večerja je skoraj nared, oba pa sta ar-
gumentativno enako usmerjena.
Ducrot za interpretacijo izjav stavka /Večerja je SKORAJ nared/ predla-
ga konstrukcijo stavčnega pomena, ki je sestavljen iz a) informativnih (de-
skriptivnih) navodil in b) argumentativnih navodil. Izjave stavka /Večerja
je skoraj nared/ lahko potemtakem pravilno interpretiramo le, če sledimo
navodilom njegovega (stavčnega) pomena:
informat. navodila: določiti oziroma dogovoriti se je treba za neko majhno ča-
sovno količino E; izjava je resnična, če večerja še ni pripra-
vljena in če je časovna razlika med izjavljanjem Večerja je
SKORAJ pripravljena in pripravljenostjo večerje enaka E.
argument. navodila: poiskati je treba nek sklep Г, za katerega lahko argumen-
tira tudi izjava Večerja je že nared, na primer Pohiti!
Naša primera z malo (7) in malce (8) bi torej lahko interpretirali takole:
(7) Janez je malo delal. Ne bo uspel (opraviti izpita).
informat. navodila: določiti oziroma dogovoriti se je treba za neko količino
dela E, ki lahko oziroma še lahko velja za majhno. Izjava
(7) je resnična, če Janez ni presegel te količine.
argument. navodila: poiskati je treba nek sklep Г, za katerega je lahko argu-
ment tudi (močnejša) izjava Janez ni delal, na primer Ne
bo uspel (opraviti izpita).
Izjava (8) z izjavo (7) deli informativno, ne pa tudi argumentativno na-
vodilo:
(8) Janez je malce delal. Uspel bo (opraviti izpit).
ni pomen nas torej usmerja pri pravilni interpretaciji izjave, ki je njegova
vsakokratna realizacija, še zlasti pri iskanju informacij, ki jih moramo zato,
da bi bila interpretacija pravilna, iskati v kontekstu. Kaj to pomeni?
Oglejmo si še enkrat primer (6)
(6) A: Je večerja že nared?
B: Ja, skoraj.
Rekli smo že, da argument Večerja je skoraj nared, argumentira v prid
nekega implicitnega sklepa, npr. Treba je pohiteti, za katerega sicer argu-
mentira tudi argument Večerja je že nared, pri čemer je argument Večerja je
že nared sicer močnejši od argumenta Večerja je skoraj nared, oba pa sta ar-
gumentativno enako usmerjena.
Ducrot za interpretacijo izjav stavka /Večerja je SKORAJ nared/ predla-
ga konstrukcijo stavčnega pomena, ki je sestavljen iz a) informativnih (de-
skriptivnih) navodil in b) argumentativnih navodil. Izjave stavka /Večerja
je skoraj nared/ lahko potemtakem pravilno interpretiramo le, če sledimo
navodilom njegovega (stavčnega) pomena:
informat. navodila: določiti oziroma dogovoriti se je treba za neko majhno ča-
sovno količino E; izjava je resnična, če večerja še ni pripra-
vljena in če je časovna razlika med izjavljanjem Večerja je
SKORAJ pripravljena in pripravljenostjo večerje enaka E.
argument. navodila: poiskati je treba nek sklep Г, za katerega lahko argumen-
tira tudi izjava Večerja je že nared, na primer Pohiti!
Naša primera z malo (7) in malce (8) bi torej lahko interpretirali takole:
(7) Janez je malo delal. Ne bo uspel (opraviti izpita).
informat. navodila: določiti oziroma dogovoriti se je treba za neko količino
dela E, ki lahko oziroma še lahko velja za majhno. Izjava
(7) je resnična, če Janez ni presegel te količine.
argument. navodila: poiskati je treba nek sklep Г, za katerega je lahko argu-
ment tudi (močnejša) izjava Janez ni delal, na primer Ne
bo uspel (opraviti izpita).
Izjava (8) z izjavo (7) deli informativno, ne pa tudi argumentativno na-
vodilo:
(8) Janez je malce delal. Uspel bo (opraviti izpit).
